Na Podhalu so letos pripravili tradicionalni jesenski ovčarski praznik, ko se črede vračajo s pašnikov v dolino. Lep običaj, del kulturne dediščine, glasba, trombite, pastirji in ovce. Organizatorji so pričakovali obiskovalce, niso pa pričakovali, da bo ena čreda pritegnila še drugo, bistveno številčnejšo.
Prva čreda je štela nekaj sto ovac.
Druga nekaj tisoč turistov.
Kot poročajo poljski mediji, so se ulice Zakopanov napolnile z obiskovalci, oboroženimi predvsem z mobilnimi telefoni. Ovce so morale skozi koridor ljudi, ki so želeli doživeti pristnost, jo fotografirati, posneti in čim prej objaviti na družbenih omrežjih. Ko je postala gneča prevelika, so ovce storile tisto, kar pogosto storijo tudi ljudje: izgubile so orientacijo. Čreda je zapustila predvideno traso in pobegnila na travnike pod Nosalom. Šele po nekaj minutah je pastirjem uspelo vzpostaviti red in živali vrniti na pot.
Dogodek je nehote ponudil zanimivo sociološko lekcijo.
Dolga stoletja so ljudje čuvali ovce in se iz njihovega vedenja učili o črednem nagonu. Danes pa se zdi, da bi lahko ovce marsikaj naučili tudi ljudje.
V zadnjih letih smo priča nenavadnemu pojavu. Dovolj je, da nekdo na družbenih omrežjih objavi fotografijo razgledišča, jezera, cvetočega travnika, planinske poti ali zdaj celo prehoda ovac skozi mesto, pa se že začne romanje (morda bo celo kdo opazil sličnost s cestnimi kolesarskimi prireditvami, …). Kolone avtomobilov, vrste za fotografiranje, čakanje na razgledni točki in množice, ki pogosto sploh ne vedo več, zakaj so prišle. Pomembno je predvsem, da so prišli tudi drugi.
Morda je prav zato redek v Zakopanah tako simboličen dogodek našega časa. Ovce naj bi sledile pastirju, ljudje pa lastni presoji. Toda ob pogledu na vrste pred najnovejšimi turističnimi znamenitostmi, razglednimi gugalnicami, adrenalinskimi atrakcijami in »obveznimi« fotografskimi točkami razlika včasih ni več tako očitna.
Če so ovce letos za nekaj minut zašle s poti, se zdi, da sodobni turist pogosto zaide že veliko prej. Namesto da bi obiskal kraj zaradi njegove zgodovine, narave ali posebnosti, ga obišče zato, ker ga obiskujejo drugi. Čredni nagon je v digitalni dobi dobil nov pospešek. Pastirja je zamenjal algoritem, zvonce pa obvestila na telefonu.
Pri vsem skupaj pa je najbolj zanimivo, da so se ovce pod Nosalom očitno želele predvsem umakniti množici. Morda so bile tisti dan edine, ki jim je postalo jasno, da je gneče preprosto preveč.
In če tisti, ki gledamo, kako se turisti ustavljajo ali pa kar skozi okna iz svojih vozečih pločevinastih škatel »občudujejo« živali na paši, verjamemo pastirjem, ovce redko bežijo brez razloga. Včasih očitno prej zaznajo težavo kot ljudje, ki jih pridejo občudovat.
Tako je letošnji zakopanski redek nehote postal izvrstna metafora sodobnega turizma: ena čreda je skušala mirno priti skozi mesto, druga pa jo je pri tem skoraj povsem ustavila. Razlika je bila predvsem v tem, da so imele prve volno, druge pa pametne telefone.
Brez turistov, brez problemov …
PN
