Vsako leto v gorah po svetu pogine na stotine živali, ker zanje ni ustrezno organizirane specializirane reševalne službe. Medtem ko so sistemi za pomoč ljudem v večini alpskih držav dobro razviti, so domače živali, izgubljena živina ali poškodovani štirinožni spremljevalci planincev pogosto prepuščeni improvizaciji lastnikov. Prav zato je leta 2019 v Grenoblu nastala organizacija Équipe de Secours Animalier en Montagne (ESAM), posebna prostovoljna enota za reševanje živali v gorah.
Njihovo poslanstvo je preprosto, a zahtevno: pomagati živalim, ki so obtičale ali se poškodovale v sredogorju in visokogorju, predvsem tam, kjer javne reševalne službe zaradi pristojnosti ali drugih omejitev ne morejo ukrepati.
Specializirana enota različnih znanj
ESAM združuje zelo raznolike prostovoljce. Med njimi so vrvni tehniki, veterinarji in izkušeni gorniki, večino ekipe pa sestavljajo navdušenci nad alpinizmom, plezanjem, jamarstvom, soteskanjem in gorskim pohodništvom. Tako lahko za vsako posredovanje sestavijo ekipo, prilagojeno konkretnemu terenu in situaciji.
Njihovo območje delovanja obsega predvsem francoske Alpe, kjer se srečujejo z zelo različnimi izzivi: od navpičnih sten in visokih skalnih pragov do zasneženih pobočij, globokih grap in odročnih planin.
ESAM deluje tesno povezano z uradnimi gorskimi reševalnimi službami. Kadar te ocenijo, da ne morejo posredovati ali njihovo posredovanje ni predvideno, klic preusmerijo prostovoljcem ESAM.
Posredovanja sama niso plačljiva, saj jih opravljajo prostovoljci, vendar organizacija lastnike prosi za prispevek za kritje stroškov opreme, prevozov in delovanja društva. Če je potreben helikopter, stroške še vedno nosi lastnik živali.
Koga rešujejo?
Najpogostejši primeri so psi, ki med sprehodom ali lovom za divjadjo zaidejo na police in v stene, od koder se ne morejo več vrniti. Pogosti so tudi primeri psov, ki zdrsnejo na strmem pobočju in obtičijo nad prepadom.
Posebno zahtevna so reševanja poškodovanih psov velikih pasem. Lastnik lahko poškodovanega psa na ravnini še nekako prenese, v gorah pa se hitro znajde pred nerešljivim problemom.
Poleg hišnih živali pomagajo tudi rejcem. Pozimi se denimo zgodi, da posamezne ovce, koze ali govedo ostanejo ujete v snegu, črede pa se zaradi plazov, psov ali drugih motenj umaknejo na nevarne skalne položaje.
Pomemben del njihove dejavnosti postaja tudi uporaba brezpilotnih letalnikov. Z droni iščejo lokacije pogrešanih živali in reševalcem na terenu pomagajo natančno določiti mesto, kjer je žival obtičala.
Dumbo nad jezerom Grand Maison
Med letošnjimi intervencijami posebej izstopa reševanje psa Dumba nad jezerom Grand Maison v departmaju Isère.
Klic je prek francoske gorske žandarmerijske enote PGHM prišel sredi popoldneva. Španski pohodnik Domenec je med hojo izgubil svojega psa. Žival je izginila v skoraj dvesto metrov visoki skalni steni nad jezerom.
Lastnik psa ni mogel videti, slišal pa je njegovo cviljenje nekje s skalne pregrade. V poskusu, da bi ga dosegel, se je sam znašel v nevarnem krušljivem žlebu in bil blizu nesreče.
Ko je ESAM aktiviral intervencijo, se je šestčlanska ekipa zbrala v oporišču in odhitela proti kraju dogodka. Dva člana sta na terenu takoj uporabila dron ter po daljšem iskanju na zaslonu opazila prestrašenega psa, stisnjenega na ozko travnato polico sredi navpične stene.
Edina možnost je bila reševanje s pomočjo vrvi in manevrov.
Reševalec Gaoul se je po vrvi spustil do živali. Najtežji del ni bil dostop, temveč pridobitev zaupanja prestrašenega psa. Vsak sunkovit gib bi ga lahko pahnil v globok prepad.
Po dolgem umirjanju je uspel psa zavarovati z dodatno vrvjo ter mu na izpostavljeni dvajset centimetrov široki polici namestiti poseben reševalni pas. Nato so ga člani ekipe s škripčevjem postopoma dvignili proti vrhu stene.
Ko sta reševalec in pes končno stopila na varna tla, je napetost popustila. Na parkirišču ju je že čakal Domenec. Ko so odpeli reševalni pas, je Dumbo stekel k lastniku, ki se je sesedel na kolena in ga objel.
Za ekipo ESAM je bila to še ena uspešna intervencija. Za lastnika in psa pa dan, ki ga ne bosta nikoli pozabila.
Prihodnost gorskega reševanja?
Primer ESAM pokaže zanimiv razvoj sodobnega gorskega reševanja. Vse več ljudi se v gore podaja s psi, hkrati pa se povečuje zavest, da je treba v gorah pomagati tudi živalim. Pred nekaj desetletji bi bil takšen klic pogosto obravnavan kot zasebna težava lastnika. Danes pa v nekaterih alpskih državah nastajajo specializirane ekipe, ki združujejo gorsko-reševalno znanje, veterinarske kompetence in sodobno tehnologijo.
Čeprav so njihovi uspehi pogosto manj odmevni od reševanja ljudi, so zgodbe, kot je reševanje Dumba nad Grand Maisonom, dokaz, da v gorah včasih ni rešena le žival, ampak tudi človek, ki bi zaradi nje naredil prav vse.
