Gorenjski Glas, 17. januar 1997
Agrarna skupnost Dovje je vložila denacionalizacijski zahtevek – Na Upravni enoti Jesenice so potrdili, da je agrarna skupnost Dovje res vložila denacionalizacijski zahtevek za vračilo zemlje, med drugim tudi parcelne številke , kjer je severna triglavska stena
Mojstrana, 16. januarja – V javnosti se je pojavila vest, da je v denacionalizacijskem postopku tudi severna triglavska stena in ugibanja, kaj naj bi to pomenilo.
Vest, ki zveni sprva skoraj neverjetno, smo preverili. Pri jeseniški upravni enoti smo zvedeli, da je res vložen denacionalizacijski zahtevek za vrnitev več zemljišč v dolini Vrat, med drugim sodi v ta zahtevek tudi parcelna številka, kjer je severna stena Triglava. Denacionalizacijski zahtevek je vložila agrarna skupnost Dovje.
Pozanimali smo se, če severna stena, ki je nedvomno ena naših največjih znamenitosti, ni kakorkoli že zaščitena kot naravna znamenitost. Že leta 1906 je inž. Hans Reinl pisal, kako je “severna triglavska stena ena najvišjih v Alpah, vidi se pošastna…. Ničesar bolj veličastnega ne poznam v Julijskih Alpah in komaj še kakšno hujšo preskušnjo vrtoglavosti…”
Lepo je mogočnost severne triglavske stene opisal leta 1833 Julius Kugy, ki je dejal: “Strahotni prepad, stene se naprej pogrezajo popolnoma navpično… Deset sekund pada kamen, preden prvič udari na pomol…”
Triglavsko steno so v zgodovini tudi vztrajno merili in med in leta 1822 namerili dolini v višino 9067 tedanjih dunajskih čevljev ali 2865,172 metrov. Domoljuba Jakoba Aljaža so nemški zagrizenci celo ovadili, češ da je leta 1895 postavil Aljažev stolp natanko na triangulacijsko točko prvega reda, kar seveda ni bilo res.. A kaj bi naštevali, kako zgodovinsko pomembna je severna stena Triglava, simbola slovenstva, ki so jo vztrajno proučevali in iskali v njej nove smeri. Dejstvo je, da je agrarna skupnost vložila zahtevek za vračilo tudi te parcele, kjer je severna stena in da ni nobenih zadržkov, da zemljišča v naravi ne bi dobila nazaj. Povprašali smo Triglavski narodni park in tam izvedeli, da je občina Jesenice leta 1989 objavila odlok o zavarovanju nekaterih naravnih znamenitosti. Med njimi tudi za, denimo, Škrlatico, okno v južni steni Rjavine in triglavsko severno steno, za katero torej velja poseben varstveni režim. V tem odloku je omenjena tudi parcelna številka, po pomembnosti pa jo v tem odloku uvrščajo na tretje mesto med stenami v vzhodnih Alpah.
Po nam do zdaj znanih podatkih in po mnenju nekaterih pravnikov ta odlok ne pomeni veliko ali nič, če posebni pogoji gospodarjenja ali varstveni režimi za posamezno naravno znamenitost niso tudi vpisani v zemljiško knjigo. V tem primeru – in najbrž še v številnih drugih primerih – ni v zemljiški knjigi vpisano ničesar. Se pravi, da se severna triglavska stena po denacionalizacijskem zakonu lahko vrne v naravi, kar agrarna skupnost tudi pričakuje. Agrarna skupnost zahteva pač tisto, kar ji pripada tako kot vsaki slovenski agrarni skupnosti. Lahko zdaj samo ugibamo kot ugiba ljudski glas: bodo postavili “rampo” in zahtevali odškodnino?
D. Sedej
