Planinci z Javornika in Koroške Bele bi radi prenovili Staničevo kočo pod Triglavom
Glas, 19. marec 1962
Prebivalci delavsko-kmečkega predmestja kovinarskih Jesenic prav gotovo čutijo veliko vsakdanjo življenjsko potrebo, da se po napornem in odgovornem delu v Javorniških valjarnah razvedrijo, spočijejo in naužijejo novih, svežih moči. Zato so že pred 15 leti ustanovili samostojno Planinsko društvo, ki trenutno združuje 900 članov.
Gore in planinski svet bi radi približal vsem prebivalcem naselja. V začetku so hoteli graditi planinsko postojanko v Medjem dolu ali na Belšici v Karavankah vendar jim to ni uspelo. Zato sedaj skrbno upravljajo planinsko postojanko Pristavo v Javorniških rovtih. Zgradili so tudi prijazno Kovinarsko kočo na Zasipniški planini v Krmi, ki je nekakšna predpostojanka za Staničevo kočo, ki je gotovo najstarejša triglavska postojanka (odprta 1887. leta). Zato danes ne more več služiti množičnemu planinstvu in vrhunskemu alpinizmu. Marljivi gorniki z Javornika so se že pred leti odločill, da bodo povečali in sodobno uredili ter opremili to pomembno triglavsko planinsko smučarsko postojanko, Že leta 1959 so obljubili, da bodo za 70. rojstni dan predsednika republike Tita in za svojo 15-letnico obnovili in povečali Staničevo koto pod Triglavom. Da bi bilo delo lažje in cenejše in da bi ga hitreje opravili, so planinci z Javornika in Koroške Bele sprožili zamisel, da se iz Krme (1100 m) zgradi skozi skalno tesen za Voglom na vrh Pršivca (2100 m) ali na Rške prode v neposredni bližini ostalih triglavskih postojank sprva tovorna in kasneje prava triglavska gondolska žičnica. Razen tega bi znatno pocenila tudi drago oskrbo triglavskih planinskih postojank in gradnjo Staničeve koče ter rešila problem pristopa k jugoslovanskemu visokogorskemu turističnemu centru št. 1 Velemu polju.
Samo za prehrano triglavskih planinskih postojank (Doliča, Planike, Kredarice, meteorološke postaje na Kredarici in Staničeve koče je treba na leto prenesti 30 ton ton raznih vsakdanjih živilskih potrebščin. Nošnja na ramenih ali na tovornih živalih je zelo draga in presega na leto za omenjeno količino živil 1 milijon in pol dinarjev. Samo za prenos gradbenega materiala bodo morali plačati planinci z Javornika in Koroške Bele 5 milijonov dinarjev, tovorna žičnica, ki bi služila kot osnova za gondolsko žičnico pa znaša po zelo realnih kalkulacijah podjetja Žičnica iz Ljubljane in Metalne iz Maribora ne dosti preko 10 milijonov dinarjev.
Planinska zveza Slovenije ima za uresničitev teh želja mnogo razumevanja. Pri teh naporih planinci z Javornika in Koroške Bele nikakor ne smejo ostati sami. Prepričani smo, da bodo marljivim planincem pomagali vsi, ki se za to dejavnost zanimajo. Pomagali jim bodo člani jeseniškega železarskega kolektiva, z velikim razumevanjem pa jim bo priskočila na pomoč tudi jeseniška občina.
U. Župančič
