Po lanskih vzponih na Cerro Anexo in Cerro Boris sta se Alenka Mali in njen stric Matías Kambič decembra vrnila v območje Tres Picos — tokrat z bolj premišljenim načrtom in jasnejšim pristopom. Do vznožja gore sta se prebila po 18 kilometrov dolgem patagonskem dostopu ob reki Río Turco: deset ur hoje po rečnih strugah, močvirjih in skozi gosto bambusovje, ki je značilno za ta del Cholile.
Iz baznega tabora sta naslednje jutro krenila ob prvem svitu. Že uvodni del je zahteval prečenje velikega močvirja in iskanje prehoda skozi širok žleb. Ob sončnem vzhodu sta hitro pridobivala višino in pri 1500 metrih dosegla laguno s pogledom na mogočno Torre Tuma.
Čeprav je bil prvotni cilj prav Torre Tuma, sta se zaradi velikosti glavne stene, pomanjkanja časa in nevarnega zapadnega kamenja odločila za vzpon na manjšo, južno stolpasto goro.
Prvi del je potekal po zahodnem kuloarju, nato pa sta po položnejšem terenu prečila pod jugozahodno steno novega stolpa.
Tam se je začelo pravo plezanje: več možnosti, a povsod krušljivost, nestabilni bloki in občutek, da nič ne drži zares. Po približno 120 metrih plezanja sta okoli 18. ure stopila na vrh novega stolpa — in ga poimenovala »Torrecilla Eslovena«, še en slovenski podpis v zahtevnem masivu Tres Picos.
Tura je od tabora do tabora trajala približno 21 ur. Tretji dan sta se vrnila v dolino, skupaj opravila 45 kilometrov in 52 ur gibanja v treh dneh.
Lansko leto je minilo 75 let od prvega slovenskega vzpona na Tres Picos, in Alenka lepo poudari, da je v tem času Torre Tuma doživela le peščico pristopov. Razlogi so jasni: krušljiva skala, ogromne razdalje in popolna izolacija. »Popolnoma razumem, zakaj,« zapiše. »Ogromno spoštovanje.«
Jabolko ne pade daleč od drevesa, …
