V ponedeljek se odpravlja na Anapurno I, himalajski osemtisočak, kjer slovenska noga še ni stala, odprava s Frančkom Knezom in Slavkom Svetličičem
Delo, 19. avgust 1993
LJUBLJANA — Annapurna je bila leta 1950 (govorimo o Anapurni I, visoki 8091 metrov, najvišjem vrhu Anapurne) prvi osemtisočak, na katerega so splezali alpinisti, hkrati pa je edini osemtisočak, na katerem slovenski alpinisti še niso bili. Osvojitev znamenitega vrha K2 je bil zadnji podvig Slovencev, lani pa je prav južna stena Anapurne — ki je tudi tokrat cilj odprave Annapurna ’93 — za slovensko odpravo, ki jo je vodil Tone Škarja, ostala neosvojen izziv.
Slovenska alpinista Franček Knez in Slavko Svetličič sta »ogrodje« odprave, ki bo skušala preko južne stene, ki je prvenstvena smer, splezati na 8091 metrov visok vrh gore, ki so jo slovenski planinci poskušali osvojiti že šestkrat. Poskusiti nekaj, kar nikomur prej še ni uspelo, je eden od osnovnih motivom, ki žene najboljše alpiniste na najvišje vrhove sveta. Fracoza Jean-Christophe Laffaille in Pierre Beghin sta lani poskušala splezati na vrh Annapurne preko južne stene, a jima ni uspelo, gora pa je zahtevala novo žrtev: ob sestopu se je sloviti Beghin ubil, ker se mu je izdrl zatič, Lafaille pa je po večdnevnem travmatičnem sestopu z zdrobljeno desno roko uspel doseči slovenske alpiniste (odprava, ki jo je vodil Škarja, je bila prav takrat v južni steni Anapurne) in je postal »alpinistični heroj leta«.
»Zamisel se nam je porodila decembra lani. V začetku smo imeli več idej, na koncu smo se odločili za Annapurno in njeno južno steno. Analizirali smo prejšnje odprave, na vrh pa bo moč poskušali splezati po novem sistemu, saj se bosta Franček in Slavko na pot odpravila že mesec dni pred koncem monsuma,« je povedal pred odhodom vodja odprave Matjaž Pečovnik.
»Alpinistična himalajska zgodovina šteje od prve uresničitve želja 33 let, Himalaja pa je postala že prava svetovna arena alpinizma, v katero se je leta 1975 vključila tudi Slovenija. Zdaj tudi na največje gore na svetu vodijo slovenske smeri, kar je normalna posledica želje človeka v njegovi minljivosti – za seboj pustiti kakšno sled,« je dejal še načelnik komisije za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije Tone Škarja. »Sem pa po zadnjih dogodkih v Sloveniji, ko se na Kranjskem alpinisti na veliko prepirajo, še posebej vesel, da se je težišče alpinističnih dogajanj preselilo na Štajersko.«
»Na vzpon smo se pripravljali na podlagi literature in pogovorov z ljudmi, ki so steno Annapurne že okusili. Odločili smo se za odhod v monsumu, da bi se čimbolje in čimprej aklimatizirali. Ob morebitnem slabem vremenu ob prvem poskusu lahko tako poskusiva še enkrat,« je dejal Franček Knez, član AO Impol Slovenska Bistrica.
»Annapurna je čuden hrib, kar se tiče vremena. Največji problem je veter, ki je jeseni še najbolj ugoden. Bazo bomo postavili še v monsumu, potem pa upamo na lepo vreme,« pravi Slavko Svetličič, član AO Idrija.
Prvi del odprave, v kateri bodo Andreja in Franček Knez ter Slavko Svetličič, odputuje v Nepal v ponedeljek, 23. t. m., 13. septembra pa odputujejo še vodja odprave Matjaž Pečovnik ter televizijska ekipa, v kateri bodo novinarka Marjeta Keršič-Svetel, snemalec Janez Hrovat in asistent Klavdij Mlekuž. Vzpon slovenska alpinista načrtujeta do konca septembra, povratek v domovino pa v začetku oktobra.
SAŠO PUKL
