Članstvo v PZS
Planinska zveza Slovenije po padcu števila članov v obdobju koronavirusa zadnja tri leta znova beleži povečevanje članstva. Krovna planinska organizacija združuje 301 društvo, in sicer planinska društva, klube in postaje GRS, s skupno 63.931 člani posamezniki (2024), ki jih je največ na Savinjskem, Gorenjskem in v osrednji Sloveniji. Glede na število prebivalcev Republike Slovenije to pomeni tri odstotke vsega prebivalstva. Od vseh članov PZS je skoraj tretjina oz. več kot 20.700 mladih planincev, od predšolskih otrok do starosti 26 let. Povprečna starost v društvih je 40 let, delež žensk v planinski organizaciji pa znaša 47,3 odstotka.
Letošnje številke
Po podatkih na dan 31. 3. 2025 je v PZS letos včlanjenih že 49.238 posameznikov. Kot razlog za včlanitev planinci navajajo popuste pri prenočevanju v planinskih kočah, ugodnosti pri nakupu planinske opreme, več različnih vrst zavarovanja ter možnost sodelovanja v številnih planinskih dejavnostih in družbo znotraj planinskih društev oz. klubov. Najbolj razširjena oblika za postopno pridobivanje izkušenj in znanja je prav redna udeležba na organiziranih turah pod vodstvom prostovoljnih vodnikov PZS.
Statistika Gorske reševalne zveze
V letu 2024 so slovenski gorski reševalci posredovali v 633 intervencijah, kar je za 54 manj kot v letu 2023, ko so beležili 687 reševanj.
Analiza vzrokov nesreč
Zdrs ostaja najpogostejši vzrok nesreč v letu 2024 (25 %), tesno pa mu sledi nepoznavanje terena (24 %). Telesna nepripravljenost, ki pogosto sovpada s precenjevanjem lastnih sposobnosti, je tretji najpogostejši dejavnik (17 %). Prav tako ugotavljamo, da je v kar 22 % primerov glavni razlog za nesrečo neustrezna osebna ali tehnična oprema – kljub vse večjemu ozaveščanju o pomembnosti pravilne opremljenosti ta delež ostaja zaskrbljujoče visok.
Glede na dejavnost, pri kateri so se zgodile nesreče, največ nesreč nastane pri hoji po označenih poteh (58 %), sledi brezpotje oziroma skrenitev z ustaljene poti (10 %). Plezanje predstavlja 6 % nesreč, medtem ko je 7 % nesreč povezanih z aktivnostmi v zraku. V primerjavi z letom 2023, ko smo beležili 3 %, letos pri turnem smučanju beležimo le še 1 % nesreč – upad pripisujemo občutno manjši količini snega v primerjavi s preteklimi leti.
Kdo vse je potreboval pomoč?
Pisci statistik opažajo, da se je delež reševanj nepoškodovanih oseb v letu 2024 zmanjšal na 41 %, v primerjavi s 43 % v letu 2023. To morda kaže na večje zavedanje gornikov o lastnih omejitvah. Kljub temu pa ta delež ostaja razmeroma visok, kar ponovno opozarja na pomen temeljite priprave in odgovornega obiska gora.
Delež tujcev med ponesrečenimi se je od lanskega leta zmanjšal za 15 % – 289 rešenih tujih državljanov v letu 2024 v primerjavi s številko 335 leto prej. Med rešenimi so najpogosteje državljani Nemčije (58), sledijo Čehi (31), Nizozemci (28), Poljaki (19) in Belgijci (17). Gre predvsem za obiskovalce iz držav, kjer so gore manj pogoste ali manj zahtevne, kar lahko tudi vodi v podcenjevanje slovenskega gorskega sveta.
Nesreče s smrtnim izidom
Žal so v letu 2024 zabeležili več nesreč s smrtnim izidom – 37, v primerjavi z 28 v letu 2023. Ta podatek opominja, da so gore nevarne in da reševalci, kljub vsem prizadevanjem, niso vsemogočni. Nepredvidljive okoliščine, na katere nimajo vpliva, bodo vedno del gorskega sveta. Vendar lahko s skrbno preventivo, načrtovanjem tur in natančnim spremljanjem vremenskih razmer vsi prispevamo k temu, da so takšni dogodki čim redkejši.
Opomba G-L: Včasih statistike GRS nesreč niso zajemale posredovanj izven gorskega sveta, veljale so za planinsko ter alpinistično dejavnost in se niso podvajale z gasilskimi, jamarskimi, vodnimi, smučarskimi (dežurstva gorskih reševalcev na smučiščih so se vodila posebej), itd. Prav tako se posredovanja, kot so prevozi nepoškodovanih (obnemoglih), niso nikoli štela med nesreče …
Pogled v prihodnost
Statistika leta 2024 kaže, da so izboljšave možne, vendar zahtevajo vztrajnost in kontinuirano delo. Letošnje zmanjšanje skupnega števila nesreč je verjetno vsaj deloma posledica celoletnega ozaveščanja in preventivnih aktivnosti, ki jih izvajajo številne organizacije po vsej Sloveniji.
Gore bodo ostale zahtevne, a z odgovornim obiskom in spoštovanjem do narave bodo tudi varnejše. Izbira ture, ki ustreza sposobnostim in primerno opremo sta priporočljiva …
