Jaka Ortar, univerzitetni diplomirani geograf
Slovensko meteorološko društvo: Snežni plaz je običajen naravni pojav v vzpetem svetu, ki se lahko pojavlja na vseh nagnjenih površinah kadarkoli v snežni sezoni, od jeseni do poletja. Kadar prizadene ljudi ali infrastrukturo, ga opredelimo kot naravno nesrečo. Med vsemi naravnimi nesrečami v Sloveniji snežni plaz povzroči najmanj škode, vendar neposredno povzroči največ žrtev – v povprečju eno na leto. Žrtve so v zadnjih desetletjih skoraj izključno rekreativci v gorskem svetu: alpinisti, gorniki, variantni in turni smučarji. Večino smrtonosnih plazov žrtve sprožijo same, zato je za preprečevanje nesreč ključno pravočasno prepoznavanje plazovnih problemov – pojavov v snežni odeji, ki zmanjšajo njeno stabilnost in omogočijo sprožitev plazu.
V snežni odeji potekajo mnogi fizikalni procesi, zaradi katerih se sestava snežne odeje nenehno spreminja. Občasni rekreativni obiskovalci gora tem spremembam ne morejo zadovoljivo slediti. Nalogo spremljanja razvoja snežne odeje in opozarjanja na snežne plazove opravlja plazovna služba, ki je v Sloveniji organizirana kot delovna skupina za sneg in plazove na ARSO. Plazovna služba trikrat tedensko pripravi strokovno poročilo o stabilnosti snežne odeje, regionalni plazovni bilten, v katerem izpostavi, kdaj, kje in zakaj se bodo lahko snežni plazovi prožili brez vpliva človeka, in, kdaj, kje, zakaj in kako lahko človek sam sproži snežni plaz. Te informacije so obiskovalcem gora in drugim, ki se gibljejo v zasneženem svetu, v pomoč v fazi načrtovanja, izvedbe in analize ture, nikakor pa ne morejo nadomestiti lastne ocene varnosti na terenu samem.
Struktura plazovnega biltena je v celoti mednarodno usklajena v okviru Združenja evropskih plazovnih služb (EAWS), standardizirana so tudi merila za določanje stopenj nevarnosti, časovno in krajevno merilo ter plazovni problemi. Za izdelavo biltena mora plazovna služba najprej izdelati realno oceno stanja snežne odeje; to stori na podlagi informacij s terena, posnetkov spletnih kamer, podatkov samodejnih vremenskih postaj, radarske slike padavin in numeričnega snežnega modela. Nato z uporabo meteoroloških prognostičnih modelov in numeričnega snežnega modela s strokovno presojo predvidi glavne plazovne grožnje v naslednjih dneh. Plazovni bilten je le eno od orodij, ki je obiskovalcem gora na voljo za podporo pri odločanju – za zmanjšanje tveganja ne more nadomestiti drugih veščin, kot so preverjanje stabilnosti snežne odeje na terenu samem, izbiranje najmanj plazovitih prehodov, uporaba ustrezne plazovne zaščitne opreme idr.
