Planinski vestnik 2019/10
Stanko Murovec (1921–2019)
V prvih julijskih dneh se je v Idriji iztekla življenjska pot Stanka Murovca – Staneta, kot smo ga planinci navadno imenovali. Skoraj stoletje je bilo dolgo njegovo popotovanje. Vidno, lahko rečemo neizbrisno sled je pustil v zgodovini idrijskega planinstva, še posebej pri nastanku in razvoju ne le idrijskega − kar primorskega alpinizma.
Stane se je rodil v idrijski Grapi. Otroštvo in mladostna leta je preživljal v času, ko se je na Primorskem z vso surovostjo šopiril fašizem. To so bila leta, ko je v pojočo idrijsko materinščino ostro vdiralo povelje v takrat osovraženi italijanščini: “Qui si parla soltanto italiano!” (Tu se govori samo italijansko!) A Stane je tako kot vsi Primorci ohranil materinščino kljub vsemu terorju. Ko se je razplamtel svetovni spopad in prerasel v drugo svetovno vojno, je bil Stane kot zaveden primorski Slovenec v uporni in po letih trpljenja zmagoviti partizanski vojski.
Z vso zagnanostjo je sodeloval pri povojni obnovi porušene domovine. Opravljal je odgovorne naloge na Idrijskem. Bil je tudi, danes bi rekli župan takratne občine Idrija. Mož, ki so ga ljudje cenili in spoštovali ter z odobravanjem sprejemali njegove ideje in predloge.
Zrastel in živel je med idrijskimi hribi; vzljubil je poti in steze, tudi na videz morda neprehodne ovire po tej naši skrivnostno lepi pokrajini. Vedel je, da je skrb za zdravo telesno aktivnost pogoj za uspešno delo in zadovoljstvo ljudi. Tako je poleg ostalih športnih panog v občini s posebnim občutkom in razumevanjem podpiral delovanje našega PD Idrija, katerega član je bil. V vseh pogledih je vedno iskal nove poti. Tako smo se na Stanetovo pobudo že 31. marca 1973 ob njem zbrali nekateri planinci na ustanovnem sestanku Alpinistične sekcije v Idriji. Bil je pravi vizionar in zaupanja vreden organizator. Navezal je stike z Alpinističnim odsekom PD Ljubljana – Matica in že isto leto je v Idrijo prihajal in vodil alpinistično šolo priznani alpinist Tone Sazonov – Tonač. Prve vodene zimske ture v gore nad Bavšico, na Krnčico, na Krn pa smo opravili pod vodstvom alpinista zdravnika dr. Jožeta Andlovica iz Nove Gorice. Krog alpinistov se je širil in Stanetu je uspelo, da je PD Idrija 1. decembra 1975 že ustanovilo Alpinistični odsek; ta je bil takrat prva samostojna alpinistična organizacija na Primorskem. Seveda je bil načelnik ob ustanovitvi in še mnogo naslednjih let neutrudni Stanko Murovec. Delo v AO Idrija je bilo pod njegovim vodstvom iz leta v leto bogatejše. Redna (skoraj masovno obiskana) alpinistična šola, opravljanje alpinističnih izpitov, plezanje v vse zahtevnejših stenah domačih in tujih gorstev v vseh letnih časih, pridobivanje finančnih sredstev in nakupi potrebne alpinistične opreme – vse to se je dogajalo pod “očetovsko” taktirko Staneta Murovca. Stane ni bil le organizator in vodja, tudi sam je plezal, opravil alpinistični izpit in seveda stopil tudi na najvišjo goro Evrope.
Zaradi njegovega načrtnega dela so se začeli nizati vidni uspehi. Leta 1981 je tako AO PD Idrija organiziral prvo Primorsko alpinistično odpravo na Aconcaguo v Južni Ameriki. Tam so preplezali svetovno odmevno prvenstveno smer. Stane je s pogledom v prihodnost znal prepoznati pričakovanja in želje mladih, zato je delo v odseku organiziral tako, da so obetavnejšim omogočili hitrejši strokovni razvoj, ostalim alpinistom pa možnosti za rekreativno plezanje. Z očetovskim navdušenjem je spremljal vsakoletne vidne uspehe: njegovi člani so že sodelovali na meddruštvenih in državnih odpravah v tuja gorstva, na Primorskem so po idrijskem zgledu nastajali uspešni alpinistični odseki, preplezali so številne prvenstvene smeri, nizali so se odmevni uspehi. A poleti leta 1995 leta se je v Himalaji smrtno ponesrečil alpinist svetovnega slovesa, član našega AO Slavko Svetičič. Staneta in vse nas je ta tragedija hudo prizadela.
Toda naš Murovec je vedno znal in videl naprej. Bil je svetel zgled mlajšim, ki so kljub nekaterim težavam sledili razvoju v alpinizmu in v športnem plezanju. Pred leti so v Idriji ustanovili skupen Plezalni klub – prepričan sem, da brez Staneta tega v Idriji ne bi bilo.
Zadnja leta je z ženo preživljal v Domu upokojencev v Idriji. Do pred kratkim smo ga srečevali na sprehodih v okolici mesta, po mestnih ulicah in nazadnje v okolici Doma. Še vedno je rad pokramljal in kakšno rekel čez današnji razraščajoči egoizem. Kar nekaj poti, tudi plezalnih, sva prehodila skupaj; še posebno zimski vzpon na Krn ali Krnčico je bil obvezna skupna prednovoletna tura našega odseka. Pa smeri v Koglu, Brani, Planjavi, za vedno bo ostala v spominu prva skupna ekspedicija osmih takrat še alpinističnih pripravnikov, 7. julija 1973, po Slovenski smeri v severni steni Triglava. Rad sem prisluhnil njegovi modri misli, kot tudi navihani šali ali njegovemu prešernemu smehu. Na svoji bogati življenjski poti je dobil številna priznanja. Leta 2011 je prejel še visoko planinsko priznanje − Svečano listino PZS.
Stane, vsakoletni prednovoletni Murovčev pohod na Krn ostaja naša obveza v Tvoj spomin!
Nace Breitenberger
