V nedeljo, 22. junija je v Šebreljah pri Cerknem potekal spominski dogodek ob 30 letnici smrti alpinista Slavca Svetičiča, ki ga je s pomočjo lokalnih sponzorjev organiziralo Turistično društvo Šebrelje skupaj s Slavčevimi svojci. Na okrogli mizi so sodelovali alpinisti, ki so Slavca dobro poznali in z njim delili prve – žal tudi zadnje – korake.
Vabilu so se odzvali Peter Podgornik, Milan Romih, Darko Berljak, Silvo Karo, Tomaž Jamnik, Milan Černilogar in mnogi znanci in sodelavci. Nabito polna dvorana je spremljala ganljive in iskrene pripovedi o Slavčevi življenjski in alpinistični poti, ki se je iztekla leta 1995 v zahodni steni Gašerbruma IV. Slavca so udeleženci prikazali tudi skozi manj znane osebne zgodbe in fotografije.
Peter Podgornik: »Pubi, grema u griče.«
Podgornik je Slavca predstavil kot prijatelja z nalezljivo energijo in prepoznavnim pozdravom: »Pubi, grema u griče.« Skupaj sta sodelovala na odpravi na Aconcaguo, kjer je Slavc s soplezalci preplezal južno steno. Podgornik je izpostavil njegov alpinistični razvoj, od plezanja v domačih stenah, Mangartu in Planji, do izjemnih vzponov v Himalaji in Patagoniji. Slavc je solo preplezal Harlinovo smer v Eigerju in Manitua v Grandes Jorasses, s čimer se je vpisal med vrhunske alpiniste sveta. A ostal je preprost, predan goram in prijateljem.
Milan Romih: V gorah ni iskal slave, ampak sebe
Romih je z nasmehom obujal odpravo na Aconcaguo, kjer sta s Slavcem doživela vse od birokratskih zapletov do ekstremnih bivakov v steni. Slavc je pokazal izjemno tehnično znanje in notranjo trdnost, še posebej ob vzponu v smeri Ruska ruleta, kjer je za las ušel snežnemu plazu. Kasneje sta skupaj odšla na odpravo na K2 in zimsko Anapurno. Romih je izpostavil, da Slavc nikoli ni plezal za slavo, ampak iz notranje potrebe, in da so ga celo vodniki iz Chamonixa vabili medse – a je raje šel svojo pot. Bil je skromen solist z jasnim ciljem: živeti gore.
Silvo Karo: Generacija, ki je pustila sled
Karo se je Slavca spomnil kot člana izjemne generacije osemdesetih, ko so si prvič lahko privoščili plezalne čevlje Boreal in pasove Troll. Skupaj sta plezala v Jalung Kangu, Grandes Jorasses, Triglavu in Cerro Torreju. Karo je izpostavil tako zahtevne vzpone kot tudi družabne trenutke – od silvestrovanj v Patagoniji do vožnje z legendarnim Golfom 1. Slavc je bil izjemno predan, vedno iskal težje smeri in hkrati znal ohranjati prijateljstvo, kar danes po njegovih besedah pogosto manjka.
Darko Berljak: Solo v zahodni steni Anapurne
Hrvaški alpinist Darko Berljak je spregovoril o skupnih odpravah na Everest in Anapurno ter o Slavkovem legendarnem solo vzponu v zahodni steni Anapurne leta 1991. Kljub težkim razmeram in pomanjkanju pomoči je Slavc sam preplezal steno, kar je Berljak označil za enega najtežjih solo podvigov v Himalaji. Vzpon je opravil z neverjetno hitrostjo in predanostjo, brez vsakršne potrebe po pozornosti. Bil je človek tihe moči, ki je vedno deloval iz sebe, ne za aplavz.
Tomaž Jamnik: Zadnja odprava
Jamnik je opisal zadnjo odpravo na Gašerbrum IV leta 1995, kjer se je Slavc sam podal v zahodno steno. Po aklimatizaciji in več dneh vzpona je dosegel približno 7000 metrov, nato pa se je vreme poslabšalo. Po več dneh tišine in neuspelih poskusih navezave stika je postalo jasno, da se Slavc ne bo vrnil. Jamnik je poudaril, da je bila to njegova najtežja odprava, ne le zaradi razmer, temveč zaradi izgube prijatelja in sopotnika, ki mu je bilo jasno, da živi za smeri, ki jih drugi niso zmogli.
spomini
V zaključku so svoje spomine delili še Ivan Menard, Milan Černilogar in Peter Černilogar. Prvi je obudil vrsto osebnih in šaljivih zgodb, Milan Černilogar je dodal krajšo anekdoto o Slavkovi človeškosti in začetkih plezanja s Slavcem, Peter Černilogar pa je prispeval čustven pogled na prijateljstvo med svojim bratom Robijem in Slavkom ter delil nekaj redkih fotografij iz tistih časov.
Dogodek se je sklenil z mislijo, da nihče ne umre sam – niti solistično. Spomin na Slavka Svetičiča bo živel v zgodbah, ki jih pripovedujemo, in v slehernem koraku, ki ga naredimo proti vrhu.
Pripravila Slavčeva nečaka: Matjaž Jermol in Jure Batagelj
Foto: Jure Batagelj
