Slovenske novice 20. 04. 2004
Trinajst tržiških gorskih reševalcev in zdravnik po oslabelo planinko – Ni bila srčna slabost, maligani so jo nagibali levo in desno – GRS bo verjetno izstavila račun za povračilo stroškov – Alkotest močno pozelenel – So oskrbniki le še natakarji?
Podljubelj, 19. aprila – Nad tisoč metri ni greha. Slogan večine planincev, ki si po vzponih v sredogorju in še višje poplakne vzpone s šilcem krepkega. Se pa najdejo med njimi posamezniki, ki jih planinska prostranstva in lepota prevzame čez vse mere. Je to zaradi višinske bolezni, ali česa drugega, bi vedeli odgovore strokovnjaki. Tudi za nedeljski primer pod Kofcami.
Ob 16.24 uri smo dobili obvestilo dežurnega v gorenjskem regijskem centru za obveščanje (112). O planinki, ki da se izgublja med sestopom v dolino in leti skupaj. Tržiški gorski reševalci smo imeli letos že dve reševanji, ko so o življenju in smrti odločale minute. Obakrat nas je smrt prehitela.
V prvem primeru so srčnega bolnika kolegi sosednje postaje GRS odpeljali z Dobrče na urgenco, vendar mu tam niso mogli več pomagati. Enak primer se je ponovil s starejšim domačinom, ki ga je obšla srčna slabost na območju vikendov za tržiško farno cerkvijo pod Kukovnico. Hitro smo bili pri njemu in ga pred transportom do reševalnega vozila zdravniško oskrbeli. Tudi njemu kasneje dežurna zdravniška ekipa ni mogla pomagati.
»Prav zato štrli v opomin nedeljsko reševanje gospe pod Kofcami,« nam je opisal reševanje Matija Perko, načelnik postaje GRS Tržič.
Iz biltena 112 povzemamo, da so gorski reševalci odšli od Matizovca proti Kofcam pomagat Vanji D., doma iz okolice Ljubljane.
»Vseh trinajst gorskih reševalcev je ukrepalo hitro in profesionalno. Le štirideset minut je minilo od obvestila do trenutka, ko je bila planinka nameščena v nosilih reševalnega vozila tržiškega Zdravstvenega doma. Tudi zdravnik, mag. Iztok dr. Tomazin se nam je pridružil. Z dežurnim kolegom sta kasneje v dolini ugotovila vzroke za slabosti gospe, ki je sestopala z možem s Kofc (1488 m).
Neuradno se ve, da naj bi planinka v planinskem domu prepogostokrat dvignila kozarec z alkoholom. Maligani so naredili svoje in popoldne se je z možem namenila navzdol. Običajno se da priti do visokogorske kmetije Pr Matizovcu, do kamor pelje cesta in kjer ljudje puščajo vozila, v pol ure. Omenjeni zakonski par pa je rabil za polovico poti debelih 40 minut. In ko je tudi gospod omagal, ko je skušal pomagati ženi, je segel po telefonu in poklical 112.
Povsem ga razumemo, da dežurnemu ni mogel povedati vsega kar ve in je videl ob sebi. Zato je zaprosil za GRS in pomoč, saj se mu je gospa resnično izgubljala. Sama zagotovo ne bi zmogla poti do kmetije.
Prva skupina gorskih reševalcev je bila hitro pri omagani planinki. Namestili so jo v gorska nosila in jo nato pri kmetiji oddali ekipi tržiškega zdravstvenega doma.
Neuradno vemo, da so ji ponudili alkotest predvsem zato, da ji ne bi škodili s kakšnimi od zdravil. Pri tem pa so ugotovili, da je reagent močno pozelenel. Menda tudi čez dva (!) grama alkohola na kg telesne teže.
Če bi o tem vprašali kakšnega od prometnih policistov, kaj pomeni ta količina alkohola, bi dobili odgovor, da je človek s to »dozo« osebek z občutno zmanjšanimi zaznavami, psihomotoričnimi omejitvami, obupno dolgimi reakcijskimi časi in prizadetim centrom za ravnotežje.
In če vse to (z)drži je bil to osnovni vzrok za Vanjine slabosti, ki so sprožile reševanje.
Toni Smolej, načelnik Komisije GRS nam je povedal, da bodo po prejetju poročila o reševanju ukrepali in ob pomoči Republiške uprave za zaščito in reševanje sprožili postopek za povračilo vseh stroškov nedeljskega reševanja.
»Osnova je v enem od členov Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Bili smo uspešni v šestih postopkih, sproženih od leta 1996. Šlo je za posameznike, ki so tudi opiti sprožali reševanja. Če sami niso povrnili stroškov, nam je to uspelo s pravno pomočjo našega največjega finanserja, Republiške uprave za zaščito in reševanje« pove Toni Smolej.
Mogoče ne bi bilo slabo, če bi z gorskimi reševalci pogosteje hodili pripadniki Gorske policijske enote. S pooblastili in alkotesti kot sestavni del opreme. Tako bi lahko takoj ukrepali in opite že v gorah disciplinirali, lahko pa bi ukrepali z močjo zakona, tudi do tistih oskrbnikov, ki očitno ne poznajo omejitev in gostom prinesejo vse, kar si ti zaželijo.
Pa čeprav so od dolin oddaljeni ure hoda po nevarnih strminah. Le kdo bi bil odgovoren, Če bi se v nedeljo popoldne planinka spodtaknila in omahnila s poti po skalah navzdol ….?
Mirko Kunšič