Gorenjski Glas, 28. januar 1997
PLANINCI NISO DOMA LE POD VISOKIMI VRŠACI
Med 207 društvi v Planinski zvezi Slovenije je tudi PD Škofja Loka eno tistih, ki ima korenine v začetkih našega planinstva.
Škofja Loka, 24. januarja
Pred devetimi desetletji ustanovili Selško podružnico SPD za škofjeloški okraj, iz katere je po dveh preimenovanjih izšlo Planinsko društvo Škofja Loka. Da so v njem številni prizadevni člani, je potrdila podelitev društvenih Priznanj in častnih znakov PZS med slovesno proslavo ob jubileju. Odslej ima društvo z okrog 1500 člani tudi nov prapor. Slovesnost so pripravili na dan, ko je pred 90 leti 17 ustanoviteljev osnovalo Selško Podružnico SPD za škofjeloški okraj. Kolikšen pomen pripisujejo temu dogodku in jubileju Planinskega društva Škofja Loka, je potrdila množica obiskovalcev na odprtju planinske razstave in proslavi na Loškem gradu. Poleg uglednih politikov je slavljence obiskal tudi predsednik PZS Andrej Brvar, ki je svoje voščilo utemeljil z več razlogi. PD Škofja Loka je namreč med 207 društvi v Sloveniji eno tistih, ki ima korenine v začetkih našega planinstva. Danes je med močnejšimi po številu članstva, oskrbovanju koč in poti, organizaciji izletov in še čem.
Društveni razvoj je predstavil predsednik Jože Stanonik. Predniki sedanjih planincev so v dvajsetih letih preimenovali podružnico v Selško-Škofjeloško in pozneje v Škofjeloško. Leta 1925 so zgradili kočo na Ratitovcu, leta 1932 pa kočo na Lubniku, ki sta bili med vojno požgani. Po vojni so škofjeloški planinci osnovali svoje društvo in si kot glavne naloge zadali povečanje članstva, obnovo poti in postavitev nove koče na Lubniku. Že leta 1949 so imeli 459 članov, desetletje zatem 840, leta 1961 pa so prvič presegli številko 1000; največ, 1608 članov je bilo v letu 1981, lani pa so jih imeli 1495, med njimi več kot tretjino mladih. Tudi druge cilje so dosegli in presegli. Leta 1953 so odprli nov dom na Lubniku, kjer je že naslednje leto zazvonil telefon, leta 1958 pa je v njem zasvetila tudi električna razsvetljava. Prav letos praznujejo 20-letnico odprtja koče na Blegošu, ki so jo že po petih letih povečali do sedanje velikosti, v zadnjih dveh letin pa so na novi strehi postavili sončne kolektorje. Seveda niso le delali, ampak so hodili tudi po gorah. Samo lani se je na 84 izletih zbralo 2234 udeležencev, ob 1000-letnici Škofje Loke so že tisoči planincev prehodili Loško planinsko pot, že 22. leto pa deluje tudi klub Lubnikarjev. Uspešni so planinski krožki v osnovnih šolah, odsek za varstvo narave deluje od 1962. leta, gorska reševalna služba pa od 1978. leta. Alpinistični odsek je deloval v letih 1966 – 1988; potem se je oblikoval v samostojen plezalni klub. Kulturno izročilo že 24 let bogati s planinsko pesmijo kvartet Spev. Med proslavo so škofjeloški planinci razvili nov društveni prapor, ki jih bo povezoval pri bodočem delu. Za zasluge v preteklosti pa so nagradili več članov; posebni priznanji PD sta prejela lubniški gospodar Jože Filipič in predsednik Jože Stanonik, plakete PD Škofja Loka pa Jože Filipič, Jože Nastran, Marinka Pavičevič, Martin Petan, Ciril Pleško, Marjan Porenta, Pavle Šegula in Branko Šubic. Bronaste častne znake PZS bodo nosili Viktor Dulc, Marta Porenta, Francka Pokron in Stane Pintar, srebrne znake Ivanka Dolenc, Zofija Kafol, Marica Filipič, Franci Goršek in Breda Pleško, zlati znak pa Zvone Korenjak.
S. Saje
