Glas, 19. december 1975
Na sobotnem, dolgo pričakovanem posvetu v domu slovenskih planincev Zlatorog v Ljubljani so predstavniki slovenskih planinskih društev sprejeli program akcij in usmeritev propagandne dejavnosti za bodoče obdobje. Manifestacija planinstva ob priliki dvestoletnice prvega vzpona na Triglav. Dajmo planinstvu in alpinizmu mesto, ki jima kot športnima in rekreativnima panogama v slovenski družbi pripada.
Knjižnica PZS je bila premajhna, da bi lahko sprejela veliko število planinskih delavcev iz vse Slovenije, ki so se zbrali v želji, da bi bolj povezano, intenzivneje in vsestransko poživili propagando planinske dejavnosti, planinske organizacije in obisk gora. V uvodu je načelnik kulturnopropagandne komisije mg. Tone Strojin podelil mg. Mirku Kambiču zlati, poleg tega pa še pet srebrnih častnih znakov najzaslužnejšim kulturnim delavcem slovenske planinske organizacije.
Organizacija vsakoletne manifestacije — dneva planincev — je bila za naslednje leto zaupana zasavskim planincem. Pokroviteljstvo nad prireditvijo, ki bo na Kalu, namerava prevzeti hrastniški rudnik. Poleg centralne manifestacije, katere naj bi se v okviru možnosti udeležilo čim večje število planincev, iz oddaljenejših krajev pa vsaj delegacije, nameravajo posamezna planinska društva organizirati tudi samostojne zbore in proslave. Starejši planinci se še prav dobro spominjajo enkratne prireditve, ki je bila pred 30 leti v Vratih in želijo, da bi nekaj podobnega kljub popolnoma drugim pogojem ponovili tudi v današnjem času. Manifestacija — dan planincev 1977 — pa bo predvidoma v Prekmurju.
V zimskem času bosta organizirani tradicionalni akciji: po poteh Jelovice, ki bo 10. in 11. januarja z izhodiščem iz dveh smeri, prva iz Soteske, druga pa iz Kranja, ter pohod na Stol, ki bo 21. in 22. februarja.
Največji del razprave pa je bil namenjen proslavitvi dvestoletnice prvega vzpona na Triglav. Triglav je dolgo časa veljal za prepovedan kraj — domovanje bogov. Prvi, ki so se upali približati mogočni vršni piramidi triglavskega kraljestva, so bili domačini, bohinjski pastirji in lovci. Šele kasneje je Triglav pritegnil redke botanike in zemljemerce, ki so ga dlje časa naskakovali in iskali prehode do vrha. Za osvojitev vrha, kot tudi kasneje za vzpone preko pomembnejših stebrov mogočne triglavske stene, so se potegovali tako slovenski kot tudi nemški gorniki. 26. 8. 1978 bo minilo 200 let, ko se je Luka Korošec iz Koprivnika kot prvi Slovenec povzpel na vrh Triglava. Ta jubilej namerava celotna planinska organizacija primerno proslaviti. V ta namen je bil že razpisan nagradni natečaj za barvne diapozitive in črno-bele fotografije na temo: »Triglav in njegova okolica«, katerega namen je dobiti gradivo, ki bo uporabljeno ob praznovanju 200-letnice prvega pristopa na Triglav.
Prof. Evgen Lovšin v sodelovanju s planinsko zvezo že dalj časa pripravlja zbornik o Triglavu, ki naj bi zajel celotno zgodovino osvajanj Triglava in boj za njegovo steno. V njem bodo zajeti vsi najpomembnejši avtorji in gorniki celotne slovenske planinske zgodovine kot tudi drugi mojstri slovenske pisane besede — Župančič, Finžgar itd. Zbornik bo sestavljen iz 12 poglavij, ki so deloma že zajeta v Kugyjevi knjigi »Pet stoletij Triglava« in drugi literaturi. Povsem novo, doslej še neobdelano, bo 8. poglavje, kateremu pripisuje prof. Lovšin zelo velik pomen. To je poglavje z naslovom, »30 let alpinizma v svobodi«. S članki v tem poglavju sodelujejo vsi najvidnejši plezalci slovenske povojne generacije.
Znani mojster planinske fotografije Jaka Čop, povsem samostojno pripravlja »Knjigo o Trenti«, dokumentirano s 300 fotografijami.
Za primerno proslavitev tega jubileja je predvidena še vrsta filmov, TV nadaljevanka o Triglavu, različne edicije, revije, fotoalbum, vodniki, razglednice in podobno. Prav tako se pripravlja izdaja zakona o razširitvi triglavskega narodnega parka in izdaja odloka, s katerim bi vrh Triglava proglasili za nacionalni spomenik.
V Bohinju, od koder so se začela prva osvajanja Triglava, nameravajo ob tej priliki postaviti spomenik »srčnim možem«. Spomenik je najlepši, trajen spomin na pomembne dogodke zgodovine nekega naroda. Prav tako naj bi v Mojstrani odkrili spomenik Jakobu Aljažu, ki je prav tako opravil veliko delo za Slovence z izgradnjo triglavskih objektov in glasbenimi prispevki.
Tudi posamezna društva, predvsem tista, katerih dejavnost sega na območje Triglava naj bi prav tako prispevala svoj delež k proslavitvi tega jubileja.
V razpravi o bodoči usmeritvi propagande se je izoblikovalo mnenje, da bi moral večji del propagandnih akcij izvirati s terena, kjer je stik z gorami neposreden in se tudi problemi kažejo jasneje kot pa odmaknjeni v raznih odborih in organih planinske organizacije, seveda pa bi za to morale prihajati pobude tudi s terena.
Plodna razprava predstavnikov vseh slovenskih planinskih društev, katero je vseskozi navduševal pravi gorniški duh, je bila sklenjena z mislijo: dajmo planinstvu mesto v slovenski družbi, ki mu pripada, alpinizem pa uvrstimo med enakopravne športne panoge.
F. Šter
