V petek, 13. oktobra 1972 je letalo urugvajskega prevoznika s številko 571, ki je prevažalo športno ekipo ter njihove prijatelje in družinske člane, strmoglavilo v Andih. 72 dni pozneje sta dva preživela, izplezala iz območja gora in dobila pomoč, kar je vodilo do rešitve 16 preživelih (od 45 potnikov in članov posadke). Ta zgodba je dokumentirana v knjigi in filmu Alive – Živi! Pred kratkim je bil prikazan (še) nov film na Netflixu z naslovom Society of the Snow.
Ulyana Horodyskyj Peña je že izkušena glaciologinja, ki deluje na področju znanstvenega komuniciranja. Magistrirala je na Univerzi Brown, doktorirala na CU Boulder in opravila podoktorski študij pri Nacionalnem podatkovnem centru za sneg in led s terenskim delom na Baffinovem otoku v kanadski Arktiki s sponzorstvom National Geographica. Leta 2013/14 je Ulyana dobila Fulbrightovo štipendijo in je 10 mesecev delovala v Nepalu, končala doktorat in začela participativni znanstveni program, imenovan The Sherpa-Scientist Initiative. V tujini je napisala serijo blogov v 8 delih za Scientific American. Leta 2022 je bila Ulyana izbrana za ambasadorko »Glasovi za znanost« pri Ameriški geofizični zvezi. Kadar ni v službi, jo lahko najdete na ladji na Arktiki/Antarktiki ali zunaj v gorah Kolorada z možem Ricardom, ko pleza na najvišje vrhove.
Pred nekaj tedni je imela Ulyana priložnost povzpeti se na kraj padca (na meji med Čilom in Argentino) letala na višini okrog 4500 metrov. Pregledali so žleb, kjer je trup letala zdrsnil navzdol po udarcu v sedlo, in škrbino, kjer sta preživela, preplezala gorsko pregrado, da sta prišla v Čile. Na gori je še veliko letalskih ostalin – razbitin. Leta 2005 je Ulyanin mož Ricardo našel plašč in denarnico enega od preživelih Eduarda Straucha. 20 let pozneje je stopnja erozije zelo visoka, zaradi česar je vzpon precej naporen, zahteven in nevaren (le kje je sneg?). Nekaj (precej zgovornih) fotografij in posnetkov z gorskega potepa je Ulyana objavila na družabnih omrežjih.
Ker gre pri vsem tem za precej globoke in tragične človeške zadeve, je vsak korak v teh krajih prežet z neverjetnimi občutki. Spomini se mešajo z usodo, ki je izzvala številne pomisleke.
Morda je ob tem najbolje (kar) končati. A majhen rdeč otroški čeveljček, ki ga je Ulyana kupila v Mendozi in in ga prinesla pod goro Seler, je spomin(ček), ki ga ljudje nosijo v sebi. Rdeči čeveljčki (letalo je bilo belo in nevidno v snegu!) so postali simbolični, saj so vsakič, ko so preživeli, poskušali najti pot iz doline smrti vzeli enega z obljubo, da bodo ponovno združili par. Eugenia Parrado (Nandova mama, ki je umrla v nesreči), je kupila par majhnih rdečih čeveljcev v Mendozi za novorojenčka svoje hčerke …
