Grega Kresal (AO Matica) in Miha Kajzelj (AK Vertikala) sta 8. 10. opravila 1. prosto ponovitev legendarne smeri Obraz sfinge v delu severne triglavske stene, ki se imenuje Sfinga. Prva sta smer po večletnem poskušanju l. 1966 preplezala Ante Mahkota in Peter Ščetinin in jo ocenila s 6+, A4, kar je takrat predstavljalo skrajno mejo prostega in tehničnega plezanja v naših gorah. Zaradi večletnega obleganja te markantne razčlembe z za današnji čas težko in slabo opremo (težki železni klini, lesene zagozde) je Obraz sfinge postal kultna smer in izpolnjena želja odlične generacije alpinistov, ki je izpeljala prvo jugoslovansko himalajsko odpravo, katere član je bil med drugimi tudi Aleš Kunaver. Ante Mahkota je tej smeri posvetil tudi naslov znamenite knjige Sfinga, v kateri opisuje svojo alpinistično pot.
Prvič sta v smeri poskusila 25. 7., ko sta prosto preplezala vse raztežaje razen velike strehe, ki so težki do 8-. Ključni raztežaj čez streho sta si ogledala, očistila odkrušeno skalo in ugotovila, da je smer možno preplezati prosto. Ključ predstavlja 6 m dolg boulder-problem v strehastem previsu, ki ga preseka za prst široka poč. Vanjo je potrebno gvozditi prste, gibi pa so dolgi in tehnično-plezalsko zahtevni. Klini v smeri so stari skoraj trideset let in dodobra zarjaveli, zato sta jih med sabo povezovala, vseh pa zaradi težav sploh ni možno vpeti. Dodaten problem je previsna plošča pod streho z oceno 8+/9-, zaradi katere v streho ne moreš vstopiti spočit. Po dolgotrajnem študiju detajlov (za vse skupaj sta porabila 7 ur) in po enem poskusu z varovanjem od spodaj, sta izstopila na Plemenice (2380 m) trdno odločena, da se čimprej vrneta in smer v celoti splezata prosto.
Drugič sta na Plemenice prišla 7. 10. z opremo za bivakiranje, ker sta računala, da jima v enem dnevu mogoče ne bi uspelo. Spustila sta se v smer in do večera v ključni strehi opravila vsak po dva neuspešna poskusa z varovanjem od spodaj, izplezala pa v trdi temi z baterijami. Naslednjega dne (prespala sta na Plemenicah) sta se v smer spustila še enkrat in po ogrevanju oba v prvem poskusu z varovanjem od spodaj uspela prosto preplezati ključni raztežaj, ki sta ga ocenila z oceno 9+/10-. Ocene po raztežajih so tako sledeče: 6-, 8- (raztežaj Giljotina), 9+/10-, 7+, 7-.
V pripravah na ta vzpon je Kajzelj v Retovju preplezal Brdavsa (8a/8a+), v Bohinjski Beli Ritem v zraku (8a+), v Mišji peči pa Oktoberfest (predlaga 7c+), Giljotino (7c+) in Ptičjo perspektivo (predlaga (8a/8a+), Kresal pa novo smer v Iškem vintgarju El condor passa (8a), Ekosistem v Boh. Beli (8a) in Giljotino v Mišji peči.
Miha Kajzelj
