Slovenski alpinizem 1996
ZDA ’96 AO Nova Gorica
Novogoriška alpinistična odprava v stene ZDA in Kanade.
Cilji: daljše, toda ne tehnične smeri v kopnih stenah Kanade in ZDA.
Vodja Peter Podgornik, Slavica Podgornik ter Zlatko Koren in Tanja Šuligoj.
06.07. so iz Benetk prek Amsterdama poleteli v San Francisco.
Tu so si ob pomoči rojakov kupili star kombi, nakupili manjkajoče in se prek Sacramenta odpeljali v gore. Ob jezeru Tahoe so plezali tri dni, dokler jih ni pregnal dež. Nadaljevali so v Oregonu, kjer so plezali v Smith Rocku.
Skozi državo Washington so potem odšli na JZ Kanade, približno 70 km severno od Vancouverja, k mesetecu Squover, kjer je čudovita granitna stena. V njej so spet plezali, dokler se ni začel dež, nad tisoč metri je celo snežilo. Po izboljšanju vremena so plezali še pet dni in ponovili več smeri visokih do 600 m, s težavami do VII. stopnje; v krajših neopremljenih smereh pa do VII+ na pogled in VIII- z rdečo piko. Sledil je povratek v ZDA, v Kaskadno gorovje, na meji s Kanado. Toda bilo je preveč snega, ki se je začel že na višini 1300 m, zato so se napotili skozi Washington, Idaho in Montano v Wyoming. Gore okoli Grand Tetona so bile stalno v nevihtnih oblakih. Odšli so v skupino Wind River Range in plezali v steni Haytecka. Potem pa so se morali zaradi dežja vzponom spet odpovedati,
Nadaljevali so v skupini Vedauwoo, potem pa odšli v Kolorado, kjer jih je čakala ena najlepših sten na njihovi poti, vzhodna stena Long’s Peaka – Diamond. Toda zaman so tovorili težke nahrbtnike do vstopa (3800 m). Zvečer so doživeli hudo nevihto, sledil je izredno močan veter…, narava je bila močnejša in sestopili so.
Potem so plezali v tristo meterskih stenah nad Estate Parkom. Vsaka naveza po štiri smeri do VII. stopnje, čeprav so jih večkrat ovirale nevihte in je stalno pihal izredno močan veter. Black Canyonu, ki naj bi bil njihov naslednji cilj, pa so se odpovedali, ker so iz vodniške literature, ki so jo tam kupili, izvedeli, da je plezanje poleti prenevarno zaradi klopotač in strupenega grmovja,
Nadaljevali so prek Utaha in Nevade do gora v Kaliforniji. Najprej so teden dni plezali v Yosemitskem narodnem parku. Naveza Koren – Šuligoj je preplezala Vzhodni steber El Capitana (do VII-, 14 R), v Z steni Half Doma pa Regular route (VI, A2 oz. VIII+ prosto, 24 R). Koren je zmogel težave do VII prosto. To je bil edini vzpon na “big wall” način. Peter in Slavica Podgornik sta zaradi bolezni prvega tri dni počivala, potem pa ponovila štiri smeri v Middle Cathedral Rocku, Royal Arches in El Capitanu (do 14 R); ocene do VII.
Iz spodnjega dela parka so se potem preselili v zgornjega, v Tuolumne Meadows, kjer je vsaka naveza ponovila po štiri smeri dolžine do 300 m, z ocenami do VII, Podgornika pa sta morala po večurni hoji in bivaku pod Mt, Conesom opustiti vzpon, ker je bilo zaradi zaledenelih poklin varovanje nemogoče. Potem so šli spet v Yosemitsko dolino. Naveza Koren – Šuligoj je preplezala tri smeri v stenah Royal Arches in Middle Cathedral Rock; po 11 R, do VII, Podgornika pa sta ponovila smer Chouinard -Herbert v Z steni Sentinel Rock (VI, A2 oz. VIII prosto, 21 R); Peter je zmogel prosto do VII, Slavica do VIII. V steni ju je ujela nevihta in raztežaj pod robom stene sta morala bivakirati. Ponovila sta tudi
smer v Middle Cathedral Rocku in – po bivaku pri vstopu – smer West Face v El Capitanu (Peter prosto do VII, Slavica do VIII, 20 R, z bivakom).
– – – –
Kanada & ZDA ’96
Cilj: plezanje v Bugaboos in Yosemitih.
Urban Golob, AO Ljubljana-Matica in Slavko Rožič, AO Tržič; z zadnjim so plezali še Slovenec Armand Polegek, Nemec Gunnar Schmidt in Američan Phil Kharl
V Severno Ameriko sta odpotovala v drugi polovici avgusta, Najprej sta obiskala kanadsko gorovje Bugaboos. Glavno sezono sta sicer zamudila, vendar pa sta še ujela dva dni lepega vremena in splezala dve krajši prvenstveni smeri. Poskus Rožiča v Bugaboo Spire, da bi ponovil Kainovo smer, pa se je v neurju končal 40 m pod vrhom.
Iz Kanade sta odpotovala v Yosemitski narodni park v Kaliforniji. Da bi se privadila plezanju po počeh, sta se najprej lotila krajših smeri. V eni od njih pa se je Golobu ponovila poškodba kolena, in moral se je odpovedati vzponom v El Capitanu.
Smer Tangerine Trip, ki poteka v desnem delu stene El Capitana in je dolga 18 R, je Rožič preplezal z Američanom Kharlom. Prvi dan sta napela vrvi v prvih dveh raztežajih, nato pa plezala do vrha štiri dni in pol. Le štirje raztežaji so ocenjeni z A2, ostali so A3 ali A3+. Za napredovanje sta uporabljala metulje in kline. Večino smeri je Rožič preplezal kot prvi. Salathe sodi med klasične smeri v El Capitanu, vendar pa je zaradi nekaj zahtevnih raztežajev dosti manj plezana kot Nos. Rožič jo je ponovil z Nemcem Schmidtom. Dan pred vzponom sta po vrveh, ki so pritrjene v steni, potegnila opremo in hrano na t. i. Heart Ledge. 7. oktobra sta brez tovora ob 7.30 h priplezala na Heart Ledge in bivakirala. V steni sta potem spala še dvakrat, za zadnji dan pa jima je ostalo le še 2 h plezanja. Čas, v katerem sta opravila s smerjo, šteje med plezalci v Yosemitih za povsem solidnega, kar pomeni, da je dosežek Silva Kara, ki je nekaj tednov pred njima za isto smer porabil le 10 ur in pol, res vrhunski.
Rožič je s Polegekom preplezal še dve krajši smeri vToulumne Meadows, planoti nad yosemtisko dolino. V steni Harleqin Dome sta ponovila Hoodwing (5.10 a, 130 m) in By Hook or by Crook (5.11 b, 100 m, Polegek ves čas kot prvi).
Urban Golob se je po poškodbi posvetil krajšim smerem. Obiskal je plezališča Smith Rocks, Joshua Tree, Red Rocks, Eldorado Canyon… V počeh, kjer je potrebno sproti nameščati varovanje, je na pogled plezal do 5.10 d (6b+), z rdečo piko do 5.11 b, v smereh, opremljenimi s svedrovci pa na pogled do 5.12 a (7a+) in z rdečo piko do 5.12 c.
Bugaboos
– Eastpost Spire, J stena, prvenstvena smer Gorska pravljica – Spominska smer Vanje Furlana, III, 5.9, A3, 270 m, 2. septembra, Urban Golob – Slavko Rožič.
– McTech Area, prvenstvena smer Westside Story, III, 5.10/5.9, 270 m, 3. septembra, Urban Golob – Slavko Rožič.
Yosemiti
– El Capitan, ponovitev smeri Tangerine Trip, 5.9, A3+, 18 R, 29. septembra do 2. oktobra, Slavko Rožič – Phill Kharl (ZDA).
– El Capitan, J stena, ponovitev smeri Salathe, 5.10 c, A2+, 7. do 10. oktobra, Slavko Rožič – Gunnar Schmidt (Nemčija).
– – – –
Denali ’96
21.05.1996 – 23.06.1996 v sodelovanju s KA PZS.
Cilji: pristop na Denali (6194 m) in smučanje z vrha po Messnerjevi ali eni od sosednjih smeri v Z ostenju; četrti del projekta Ski 8000.
Vodja Iztok Tomazin, Marko Čar in Urška Poljanšek.
25.05. So jih z malim letalom pripeljali na ledenik Kahiltna. Bivak na ledeniku (2300 m).
26. – 29.05. Vzpenjanje do BT (4300 m). Zaradi obilice tovorov sta Čar in Tomazin morala vso pot opraviti dvakrat.
30. – 31.05. Urejanje BT, čakanje na izboljšanje vremena.
01.06. Sta Čar in Tomazin preplezala Rescue Gully (Reševalni ozebnik), ki se konča na Z grebenu 5200 m visoko. Tomazin je nato po njem smučal z roba, Čar pa je zaradi ledu začel z deskanjem 100 m pod robom stene.
02 .- 05.06. Celo za Denali nenavadno hud štiridnevni vihar. V BT je podrl več šotorov – tudi Tomazinovega – in zaščitnih zidov; temperature do -35°C.
06.06. Se je zjasnilo. Tomazin je ob 8.15 vstopil v smer Orient Express, Čar in Poljanškova pa
sta vzpon pričela dve uri kasneje. Tomazin je bil ob 16.30 na vrhu Denalija v čudovitem vremenu, Poljanškova je zaključila aklimatizacijo 5000 m visoko, Čar pa je dosegel rob stene (6000 m), kjer je počakal tovariša, ki je ob 17.30 začel smučati z vrha. Nadaljevala sta skupaj: zgoraj po smeri Wickwire, spodaj po Orient Express; VI-, 1700 m (z vrha 1900 m).
07. – 09.06. Slabo vreme.
10.06. Je bilo še vedno slabo vreme. Tomazin pa je kljub temu preplezal Diagonalo (do 55 st.),
ki se konča 5200 m visoko na Z grebenu. Tam se je odločil za nadaljevanje in bil na vrhu ob 20. uri. V stopnjujočem se neurju je nato z vrha smučal po Zahodnem stebru, spodaj pa po Reševalnem ozebniku; ob 23, uri je dosegel BT.
11.06. Sta Čar in Poljanškova odšla v T 5200 m na Z grebenu in potem v njem naslednja dva dni v slabem vremenu in mrazu do -40°C brez hrane čakala na priložnost za vrh.
14.06. Zvečer jima je uspelo. Dosegla sta vrh Denalija, s katerega je Čar potem deskal po Zahodnem stebru do T 5200 m, naslednji dan pa po Reševalnem ozebniku.
15.06. Je Tomazin ob 7. uri kljub obilici novega snega vstopil še v Messnerjevo smer. Nekajkrat se je le za las izognil plazovom, ob 15. uri pa je le srečno dosegel vrh. Z vrha je potem smučal do roba stene in v vse slabšem vremenu po Messnerjevi smeri (VI, 1900 m).
16.06. Ob 14. uri so zapustili bazo in v devetih urah dosegli “letališče”.
Denali, Z ostenje
– 06.06. Wickwire-Orient Express: Čar in Tomazin, VI-, 1900 m, prvo smučanje/deskanje z vrha v tej kombinaciji.
– 10.06. Zahodni steber – Reševalni ozebnik: Tomazin, smuk z vrha (V-, 1900 m).
– 14.06. Prva Slovenka na Denaliju: Urška Poljanšek.
– 14. – 15.06. Zahodni steber-Reševalni ozebnik: Čar (V-, 1900 m) deskanje z vrha.
– 15.06. Messnerjeva smer: Tomazin (VI, 1900 m), solo vzpon in drugo smučanje po tej smeri z vrha.
– – – –
Yosemiti, Lorenčič – Polegek ’96
Cilj: ponovitev Aurore v El Capitanu.
Boris Lorenčič in Armand Polegek, oba člana AAO Kozjak.
Za začetek sta preplezala dve lažji smeri v Yosemitski dolini: West Face v Leaning Towru in Steck – Salathe v Sentinel Rocku, da sta preizkusila tehniko tovorjenja opreme in zložljive postelje. V Avrori pa sta najprej preplezala prve štiri raztežaje (od skupno 16), ki so ocenjeni A1, A3, A3 in A3+, v njih napela vrvi, potem pa se spet spustila pod steno. Sledil je počitek.
15.09. Pa sta dokončno vstopila. Že 6. R je ocenjen z A4, sledi najtežji raztežaj z oceno A5, za njim pa je še šest raztežajev A4. Dva raztežaja sta nato A3+, zadnji pa je lažji. V najtežjem raztežaju je treba plezati večinoma s krempeljci (tudi do 10 m) in bakrenimi glavicami (do 20 m), možen je padec do 50 m. Še posebej nerodno je, ker je v najtežjem raztežaju tudi prečnica preplezljiva le s krempeljci.
Lorenčič in Polegek sta imela dokaj dobro vreme, saj je ves čas pihal veter (dvigoval jima je stremena, tako da sta včasih le s težavo obdržala ravnotežje) in ni bilo prevroče.
20.09. Opoldan sta izstopila.
– El Capitan, J stena, Aurora (VI, 5.8, A5, 800 m). 15. – 20. septembra, Boris Lorenčič – Armand Polegek.
– – – –
Yosemiti, Karo ’96
01.09.1996 – 23.09.1996
Cilj: Težke ponovitve v El Capitanu v čim krajšem času.
Silvo Karo, AO Domžale in Rupp Aischan, Švica.
09.09. Sta Aischan in Karo ob prvem svitu vstopila v El Capitan, v smer Salathe. S seboj sta imela sedem litrov vode, metulje, zatiče, vponke in 60 metrsko vrv. Prvih 21 R je kot prvi plezal Karo in zanje sta porabila 5.30 h. Nato sta se zamenjala v vodstvu in v 24. R že ujela navezo, ki je zjutraj začela plezati 21. R. Po 10.30 h sta bila na vrhu. Rekordni čas sta sicer zgrešila za poldrugo uro, vendar pa se jima ob morebitnem naslednjem poskusu ne zdi nedosegljiv.
13.09. Sta začela z uresničevanjem drugega načrta. Za cilj sta si izbrala Direct West Face v Half Domu. Tokrat sta imela s seboj tudi kladivo, tri kline in nekaj hudičevih krempeljcev, v vodstvu pa sta se menjavala na vsakih pet raztežajev. Opoldan ju je ujela nevihta in plezanje je zaradi mokre in spolzke skale postalo precej kočljivo. Na polici, kjer se smer priključi Regular NW Face, je deset plezalcev čakalo izboljšanja. Čeprav se je dež spremenil v sneg, sta Karo in Aischan plezala naprej in po 11.20 h premočena in prezebla priplezala do vrha. Tokrat jima je uspelo izboljšati rekord (12 ur), ki ga je postavil lokalni plezalec Hans Florin.
V preostalem času sta “za ogrevanje” plezala šport ne smeri v plezališčih ocene 5.10 in 5.11; King and I (5.11 c) v Mecci…
– El Capitan, J stena, Salathe (5.10 c, A3, 35 R, 10.30 h), 9. septembra, Silvo Karo, Rupp Aischan; ena najhitrejših ponovitev.
– Half Dome, Z stena, Direct West Face (5.10, A3+, 11.20 h), 13. septembra, Silvo Karo, Rupp Aischan; dosedaj najhitrejša ponovitev.
