Everest v enem tednu iz Londona v London s pomočjo Ksénona – Štirje Angleži stranke Furtenbach Adventures so na poti
14. maja 2025 so na Instagramu objavili fotografijo in potrdili odhod Gartha Millerja, Alastairja Carnsa, Anthonyja Stazickerja in Keva Godlingtona z letališča Heathrow v Katmandu. Njihov cilj? Vzpon na 8848 metrov visok Mount Everest v enem tednu tja in nazaj, s čimer bi podrli vse prejšnje rekorde.
Pomagali si bodo s ksenonom, plinom, ki se uporablja kot anestetik in raketno gorivo in ponuja »majhno pomoč« 7-dnevni misiji. Prvotni načrt je bil, da bi ga protagonisti vdihavali v nepalski kliniki, bolj verjetno pa je, da so se vsi štirje »nadihavali« že v Londonu. Ksenon namreč spodbuja ledvice k proizvodnji več eritropoetina (EPO), hormona, ki poveča proizvodnjo rdečih krvničk, ki prenašajo kisik v krvi, kar ustvari skoraj takojšnjo aklimatizacijo.
Tako so namesto aklimatizacije na običajni poti vzpona na vrh Everesta ali na okoliških vrhovih štirje Angleži, vsi bivši vojaki, s helikopterjem odleteli v bazni tabor in se takoj odpravili na poskus vzpona na vrh, seveda z dodatnim kisikom. Po vzponu in sestopu bo podvig dokončal še en helikopter in še en let v London.
Kje so plezalci, lahko seveda spremljate na Live track …
Iniciator poskusa s pomočjo ksenona je Avstrijec Lukas Furtenbach, zelo cenjen gorski vodnik in eden redkih evropskih podjetnikov, ki se lahko v svetu komercialnih odprav kosa s Seven Summit Treks, 8K Expeditions in drugimi nepalskimi agencijami, ki nadzorujejo velik del tega trga. Furtenbach tako kot drugi operaterji v sektorju že leta ponuja »bliskovite« odprave, pri katerih stranke prispejo do vznožja Everesta po aklimatizaciji doma, v hipobaričnih šotorih. Ksenon mu je predlagal nemški anesteziolog Michael Fries. Preden ga je ponudil strankam (leta 2024 jih je 40 popeljal na Everest), je Furtenbach deloval kot poskusni zajček, vdihaval ksenon in se brez aklimatizacije povzpel na 6959 metrov visok vrh Aconcague. Avstrijski vodnik je že na začetku vse nasprotnike tega početja spomnil, da alpinizem ni olimpijski šport in zato zanj ne veljajo pravila WADA, svetovne protidopinške agencije, ki je uporabo ksenona prepovedala leta 2014.
Vendar pa dvomi ne zadevajo le etike. Januarja lani je UIAA (Mednarodna zveza planinskih združenj), ki združuje vse alpske klube na svetu, po Furtenbachovi objavi izdala sporočilo za javnost o uporabi ksenona. Zdravstvena komisija UIAA se je za to odločila, ker so nekateri plezalci spraševali, ali bi vdihavanje ksenona lahko pozitivno vplivalo na aklimatizacijo na veliki nadmorski višini. Kot menijo glede na znanstveno literaturo, ni dokazov, da bi vdihavanje ksenona izboljšalo zmogljivost v gorah, neprimerna uporaba pa je lahko nevarna. Čeprav lahko en sam vdih ksenona merljivo poveča sproščanje eritropoetina, to povečanje ni povezano s povečanjem števila rdečih krvničk. Glede na znanstveno literaturo so učinki na zmogljivost nejasni in morda sploh ne obstajajo. Aklimatizacija na višino je kompleksen proces, ki na različne načine vključuje možgane, pljuča, srce, ledvice in kri in (še) ni povsem razumljen. Ker fiziološke spremembe v telesu vplivajo šele po nekaj tednih, enkratno zdravilo ne more biti ključ do boljše aklimatizacije ali zmogljivosti. Pri eritropoetinu uporaba ksenona pred vzponom ne bi smela vplivati na hemoglobin, hematokrit ali zmogljivost. Pri UIAA tudi opozarjajo, da je ksenon zdravilo in ima kontraindikacije. Če se daje v nenadzorovanih razmerah lahko poškoduje delovanje možganov, poslabša dihanje ali povzroči smrt. Sedacija, ki je eden od učinkov ksenona, je lahko škodljiva v nevarnih okoljih visokogorske alpinistike.
Kmalu bomo (z)vedeli, kako je šlo …
