S sv. Višarij

Slovenec, 14. avgust 1903 (dLib.si)

Vsak obiskovalec sv. Višarij, ki ima vsaj nekoliko čuta za krasoto stvarstva, s čudom ogleduje romantično Zajezero, ki leži ob vznožju sv. Višarij. Divni pogled v to romantično okolico napravi neizbrisen in nepopisen vtis. Obkrožujejo jo proti jugovzhodu velikanski orjaki, bolj ponižni pa proti severu in zahodu. Tajni mir vlada tu v tej ozki dolinici in resno premišljuje popotnik to veličanstveno delo božjih rok, pred katerim se morajo skriti celo »ampleški Dolomiti«. Ta del mogočnega stvarstva je dobri Bog izročil slovenskemu rodu, to je torej naša zemlja, naša planina. Ker se pa vedno bolj zanimamo za svojo last, hočejo nam to Nemci po vsi sili vzeti, nas izpodriniti in nam zabraniti vhod v Zajezero. Kakor smo že zadnjič omenili, so Nemci v svoji besnosti uničili vsa hribolazka znamenja, da zdaj skoro ni več mogoče dospeti brez vodnika v Zajezero. To jim ni še zadostovalo! Ako prideš na Višarje in se podaš po poti proti Zajezeri, boš našel koj pri prvem studencu na drevesu nabito deske z napisom: »verbotener We g.« To desko so v zadnjih dneh nabili.

Ne samo da so nam uničili pot, ampak nam prepovedujejo celo hoditi po poti, po kateri so še hodili naši pradedi. Slovensko planinsko društvo je proti temu nezakonitemu napadu vložilo pri ministerstvu pritožbo, in upamo, da nam jo gospodje na Dunaju povoljno rešijo. Ako se bo pa ministerstvo opravičevalo, kakor se je trbiški gozdar, češ, da je tu njihov najboljši lov, tedaj pa nam mora odkazati prostor za drugo pot, po kateri bomo lahko in složno dospeli do svoje lasti.

V nedeljo so imeli Nemci v Zajezeri veselico. Napovedanih je bilo nad 200, toda prišlo jih komaj 80; o tej slavnosti bomo še poročali. — 16. t. m. bo krasno razsvetljen Mangart, Žagarica, in mangartska jezera. To razsvetljavo, ki bo gotovo prav zelo lepa, bo napravilo inženirsko društvo, ki pregleduje zdaj karavanski predor. Komur je za ta krasen užitek, naj pride na sv. Višarje, mi bomo najbrže vse to mogli opazovati, ker nam ne nasprotuje nobeden — hrib.

V preteklem tednu smo imeli zopet velike slovesnosti. V sredo in četrtek je bilo 24 maš, ljudi pa toliko, da se je vse trlo; cerkev vedno nabita. Med č. gospodi smo videli tudi našega vrlega pisatelja g. Franja Meška, ki je ex voto prišel se zahvalit za svoje ozdravljenje Mariji. V tem tednu pa prihajajo največ Goričani, posebno Brici. Č. gospode duhovnikov pa prosimo, ko bi nam hoteli, če je mogoče, pismeno naznaniti prihod, ker smo bili posebno zaradi prenočišča že nekolikrat v zadregi.

Nevaren človek se potika v gozdovih nad Podkorenom
Te dni je nesla neka gospodinja južino na senožet v gore, pa jo je neki človek ustavil ter zahteval od nje jedi in denarja. Nasitila ga je z jedjo, denarja pa ni imela. To se je že dvakrat zgodilo. Na obrazu je imel krinko, da ga ni mogla prav nič poznati. Pri sebi je imel revolver. Umevno je, da se ga je ženska zelo prestrašila. Ali bi ne bilo mogoče, da bi prišel ta nevaren človek pravici v roke?

Nesreča na gorah
Kakor že znano se je na gorah ponesrečila soproga učitelja telovadbe Villarsa vsled tega da se s soprogom nista mogla zjediniti, katera pot bi bila krajša. Ker se ni noben hotel udati, sta se ločila — za vedno. Gospa se je ponesrečila in našla smrt v prepadu.

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja