Himalaja, višina, to je moj svet, …
Zgodovina slovenskega alpinizma Peter Mikša: Roman prihaja iz Bele Peči (Fusine di Laghi) pod severnimi ostenji Mangarta, vasi le nekaj kilometrov oddaljene od matične domovine. Čeprav je dolga leta živel z italijanskim državljanstvom, se je ves čas čutil del slovenskega naroda, leta 2018 pa je s ponosom sprejel tudi slovensko državljanstvo.
Njegovi plezalski začetki segajo v konec sedemdesetih let, ko je skupaj z Grazianom Vuerichom opravil številne zahtevne vzpone v Julijcih. Kasneje je večino svojih dosežkov ustvaril skupaj z življenjsko sopotnico in plezalno partnerko, znamenito italijansko alpinistko Nives Meroi. Vrhunec njune plezalne poti vsekakor predstavljajo Himalaja, Karakorum in tamkajšnji osemtisočaki. Kot prvi zakonski par na svetu sta (brez dodatnega kisika in brez višinskih nosačev) osvojila vseh štirinajst najvišjih vrhov sveta. Med vrhunce sodi tako imenovana himalajska trilogija leta 2003, ko sta v dvajsetih dneh osvojila Broad Peak, ter oba Gašebruma, nepozaben pa je tudi boj z boleznijo na Kangčendzengi leta 2009, ki ga je Roman prestal z izjemno voljo. Prav to obdobje je Nives Meroi ganljivo opisala v knjigi Ne pustim te čakati.
Dolgo časa je bil v slovenskih seznamih spregledan – med drugim ga ne najdemo v seznamu Slovenci v Himalaji 1954–2013 (PZS). Prva sta ga širši slovenski javnosti predstavila Peter Mikša in Urban Golob v knjigi Zgodovina slovenskega alpinizma (2013), kjer sta mu kot Slovencu z največ osvojenimi osemtisočaki namenila tudi mesto med tako imenovanimi stebri našega alpinizma.
Romanova zgodba presega tudi najvišje vrhove, govori o vztrajnosti, partnerski sreči, identiteti, navezanosti na domovino in o ljubezni, ki je bila vedno del njegove življenjske poti.
Z njim se je na domačiji pod Mangartom, o njegovih začetkih, življenju med dvema svetovoma, o vezi z alpinistično tradicijo Slovenije in o tem, kaj pomeni deliti vrh z nekom, ki je obenem tvoj soplezalec in življenjski sopotnik, pogovarjal Peter Mikša.
