Od Olimpa do Chamonixa so Fabien Maierhofer, Mathieu Navillod in druščina prečili Alpe, da bi odkrili dediščino zimskih olimpijskih iger – Od Cortine (1956) do Sarajeva (1984), od Torina (2006) do Milana in Cortine (2026)
To (po)potovanje je tema filma Retour deflame – ki so ga 8. novembra predvajali v Ciné Montagne v Grenoblu – kjer gredo namesto na sneg srečat zapuščene ostanke olimpijskih iger. Mathieu Navillod poudarja bistvo: za prihodnje olimpijske igre, poziva k poslušanju in predvsem k nujni vključenosti prebivalcev. Tako, da vrnitev (plamena) leta 2030 ni (ne bo) naključje, ampak pozitiven in sokonstruiran dogodek.
Slika se seveda ustavi tudi v BiH, kjer avtor poudari, da infrastrukture ni uničil čas, ampak konflikt, ki se je zgodil deset let po igrah. Se pravi tisto, kar s(m)o spoznali o Sarajevu, je, da so bile to olimpijske igre, ki so se začele z ničle prej ni bilo nič, torej z namenom razvoja. Pred štiridesetimi leti so Jugoslovani zgradili zadevo z namenom spoštljivega odnosa do okolja, z upoštevanjem snežnih pogojev. Na primer naredili so ozka smučišča, pa ne zato, ker je bilo to takrat v modi, ampak zato, ker niso želeli vsega poškodovati, saj je šlo za območje gozdov, … Je bila torej ekologija in zavedanje v dobrobit ok0lja v Jugoslaviji boljša kot pa sedaj v razpadlih republikah (novih državah)? Oglejte si film, ko bo na katerem od bližnjih (naših?) festivalov in …
