Nedelo, 21. 03. 2004
V GRS Slovenije se pojavljajo različni predlogi o prihodnjem statusu in organiziranosti
Kranj – V Gorski reševalni službi (GRS) Slovenije, ki deluje pri Planinski zvezi Slovenije (PZS), se v zadnjem času pojavljajo različni predlogi o statusu in organiziranosti te dejavnosti v prihodnje. Med njimi so tudi taki, ki vsebujejo temeljite spremembe, še zlasti v smeri profesionalizacije ter samostojne organizacije in ločenosti od PZS.
V vodstvu PZS temu nasprotujejo, saj bi bilo to škodljivo za množično planinsko dejavnost, po kateri Slovenijo uvrščajo med najbolj razvite planinske države v Evropi. Res je, da v zvezi z reševanjem v gorah pri nas še ni vse najbolje urejeno, zlasti kar zadeva pokrivanje stroškov, zavarovanje planincev na zahtevnejših turah in njihovo odgovornost ter kajpak odškodninsko zavarovanje reševalcev. Vendar je treba te pomanjkljivosti odpraviti, ne pa GRS povsem izločiti iz PZS in jo profesionalizirati, menijo v vodstvu planinske organizacije.
»Čeprav se pojavlja vprašanje profesionalizacije reševanja v gorah v obliki državne službe ali drugih koncesijskih oblik, v PZS o tem ne razmišljamo,« pravi njen predsednik Franc Ekar. »Še manj razmišljamo o tem, da bi umaknili preventivno dejavnost GRS, saj je prav njena vzgojna strokovna aktivnost na tem področju najbolj učinkovita. Ob tem izpostavljamo tudi glavni princip in zahtevo, da kdor je gorski reševalec v naši organizaciji, je prostovoljni reševalec po lastni volji in želji ter je seznanjen s tveganostjo te dejavnosti, ko rešuje ponesrečenca na gori. Zato zavračamo početje nekaterih reševalcev, ki rušijo temelje planinskega reševanja, in jim sporočamo, da ne sodijo v to reševanje, ki ima status humanitarne dejavnosti in zato ni združljiva s komercializacijo.«
Podobnega mnenja so tudi v ministrstvu za obrambo oziroma v njegovi Upravi za zaščito in reševanje. Na vprašanje, kakšna stališča imajo v zvezi s statusom in vlogo GRS, je državni podsekretar Miran Bogataj v pismu PZS zapisal, da po njihovem mnenju reševanje v gorah na območju Slovenije lahko opravlja le GRS. Sodelovanje reševalcev iz gorskih reševalnih služb drugih držav je mogoče le v primeru, ki ga dopušča mednarodna pogodba ali zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. To velja tudi za uporabo zračnih reševalnih plovil drugih držav. Ministrstvo za obrambo ne more vplivati na to, da bi državljani kot člani GRS ali PZS ustanavljali različna društva po zakonu o društvih. Opozarja pa na to, da je v imenu posameznega društva nesprejemljiva uporaba termina GRS in znaka GRS, kot je to primer v Mariboru, kjer so člani GRS prevzeli službo reševanja na smučišču.
Lado Stružnik