Poletje je prineslo raznovrstne prikaze dejavnosti, ki se odvijajo v planinskem in gorskem svetu. Oskrbniki koč, ki jih z množičnim obiskom zalaga (kar) problematična zveza, so jamrali, da so utrujeni, drugje so pobiralcem parkirnin »ukradli« od turistov pobran denar, turisti so puščali pod gondolami pse v vročih avtomobilih, da so se lahko sami slikali na instagram točkah, … Če bi sledili samo pogled na vozni park, ki se sedaj prevaža na »gornja parkirišča,« in ga primerjali s tistim pred desetimi leti in več, zlahka ugotovimo, da sedaj v gore in na planince zahaja premožnejši razred, ki je, kot kaže, tudi obširnejši, … Pri naših sosedih, ki so nekaj let naprej, pa lahko vidimo, kaj čaka naše kraje čez … Kot vidimo, npr. Mojstrano že sedaj se bo vas iz nekdanje alpinistične in gorsko-reševalne »meke« spremenila še v večje parkirišče pločevine.
»Reševanje gora pred pretiranim in prekomernim turizmom je prednostna naloga,« je jasno in glasno poudaril Carlo Alberto Zanella, predsednik CAI Alto Adige za Montagno TV. V zadnjih tednih je njegov glas odmeval na številnih forumih, kjer je opozarjal na pereče razmere v Dolomitih in drugod po Alpah (lahko si preberite tudi zanimivo pismo bralca, ki je za 6 km vožnje plačal svojih 74 evrov … »Imam neprijeten občutek, da sem postal le še denarnica, ki jo je treba izprazniti«)
Seceda – simbol prekomernega turizma
Primer plačljivega, vrtljivega prepusta na Secedi je pritegnil pozornost medijev po vsem svetu. Nahaja se znotraj naravnega rezervata, a ker stoji na zasebnem zemljišču, nihče ne prevzema odgovornosti za njegovo odstranitev. Kljub alternativnim potem se večina obiskovalcev – zlasti iz Azije – raje drži množice in plača pristojbino za vstop.
Seceda je postala simbol prekomernega turizma leta 2025. Vse se je začelo z okvaro žičnice, ki je povzročila dolge vrste. »Vsi želijo posneti isto fotografijo vedno znova« pravi Zanella. »A danes so ti ‘tamarri’ večinoma uporabniki žičnic.« Večina domačinov nad tem ni navdušena, a konkretnih pobud za omejevanje ni. Strah pred izgubo delovnih mest in recesijo je pogosto izgovor za neukrepanje.
Promet na gorskih prelazih – nevzdržen
Zanella opozarja na nevzdržen promet na gorskih prelazih. »Vozniki se ustavijo za 10 minut, parkirajo, kjerkoli, posnamejo fotografijo in gredo naprej. Onesnaženje je ogromno.« Predlagal je zaprtje prelazov za promet med 10. in 16. uro – ukrep, ki bi pohodnikom omogočil nemoten dostop, medtem ko bi turistične množice morale prilagoditi svoje navade. A kot pravi, »noben javni organ si ne upa sprejeti resnih ukrepov – razen za nepomembne pobude, ki služijo le samopromociji.«
Turisti bežijo drugam
Zanella trdi, da omejevanje turističnega pritoka ne bi povzročilo težav z zasedenostjo – vsaj ne v Južni Tirolski. »Tipični turist danes ne ostane cel teden, ampak le tri ali štiri dni. Statistika kaže rahlo zmanjšanje obiskanosti.« Ljubitelji gora bežijo iz prenatrpanih krajev v manj znane doline, kjer porabijo manj, uživajo v miru in spoštujejo naravo.
Lažne gorske koče – zmeda in zloraba
Vedno več gorskih koč se oglašuje kot luksuzna letovišča. »Če želite hotel za 400 evrov na noč, ste svobodni – a ne imenujte ga gorska koča – zavetišče za planince,« opozarja Zanella. Gorske koče uživajo podporo javnih agencij, lažja upravna pravila in davčne ugodnosti. Predlaga razvrstitev koč glede na težavnost dostopa – le najtežje dostopna naj bi ohranila privilegije. Tako bi bilo jasno, kaj je resnično koča in kaj zgolj hotel(ček) z razgledom.
Naraščajoči prekomerni turizem v gorah – širši kontekst
Zanellove ugotovitve niso osamljene. Po podatkih evropskih planinskih združenj se število obiskovalcev v alpskih regijah vsako leto povečuje, zlasti v poletnih mesecih. Družbena omrežja ustvarjajo »viralne točke,« kjer se množice zgrinjajo zaradi ene same fotografije. To vodi do:
– degradacije okolja, (zlasti na občutljivih gorskih travnikih)
– povečanega tveganja za nezgodice nesreče med neizkušenimi pohodniki
– izgube avtentičnosti gorskih izkušenj.
Rešitev?
Kombinacija ukrepov: prenehanje t. i. »mestnega upravljanja« (o zadevah odločajo izvoljeni predstavniki, ki živijo daleč od krajev o katerih pišemo) t. j. nenačrtnega pisanja promocijskih člankov, vodnikov, ki vabijo množice – prisluhniti težavam lokalnega prebivalstva, z omejevanjem dostopa, trajnostno infrastrukturo, izobraževanje obiskovalcev in jasna razmejitev med turizmom in planinstvom. Denar, ki se pobere od turističnih taks in pristojbin, se ne vlaga več v promocijo turizma, ampak v izboljšanje infrastrukture pod obleganimi kraji …
Gore niso kulisa za Instagram. So prostor tišine, spoštovanja in pristne izkušnje. In če jih želimo ohraniti – moramo ukrepati zdaj.
