Gorski reševalci opozarjajo na začetek glavne poletne planinske sezone – Po lanskem letu, ko so prvič po desetletju zabeležili manj intervencij, se kažejo pozitivni učinki preventivnih aktivnosti, vendar ostaja odgovorno ravnanje v gorah ključno – Načrta (gore in varnost), kako drastično zmanjšati (pre)številna posredovanja, še ni!?
Poudarki novinarske konference na Veliki planini (12. junij 2024, Šimnovec)
S 1. junijem se je začelo vsakodnevno dežurstvo gorskih reševalcev in ekipe helikopterja na Brniku. Že prvi vikend v juniju so izvedli 9 intervencij, pri čemer so kot glavni razlogi izpostavili neprilagojeno opremo in napačno presojo razmer. Med ponesrečenci je bilo veliko tujih pohodnikov, kar potrjuje trend naraščanja nesreč med tujimi obiskovalci slovenskih gora.
Manj intervencij, a več posredovanj pri tujcih
Leto 2024 je prineslo pozitiven premik – po več kot desetletju naraščanja števila intervencij so gorski reševalci lani zabeležili 633 posredovanj, kar je 54 manj kot v letu 2023. Predsednik GRZS Gregor Dolinar je poudaril, da je to spodbuden znak, da preventivne aktivnosti prinašajo rezultate, vendar je delo na področju preventive nikoli končano, saj število obiskovalcev gora še naprej narašča.
V letu 2024 so gorski reševalci v 44 odstotkih nudili pomoč tujim državljanom, največkrat pri turistih iz Nemčije, Češke, Nizozemske in Belgije. Tujci se pri načrtovanju poti pogosto zanašajo na Google Maps ali druge nespecializirane zemljevide, ki ne upoštevajo višinske razlike in tehnične zahtevnosti poti, kar vodi v napačne odločitve.
Visokogorski bivaki kot nova točka tveganja
Zaradi pretirane obremenjenosti z obiskovalci, ki tam načrtovano brezplačno prenočujejo, postajajo visokogorski bivaki nova točka tveganja. Bivak pod Skuto je zaradi svoje fotogeničnosti postal izjemno obiskan, čeprav pot do njega ni markirana in je tehnično zahtevna. Gorska reševalna služba Kamnik je lani izvedla 10 odstotkov intervencij, neposredno povezanih s tem bivakom.
Pomanjkanje znanja kljub dobri opremi
Vodja Gorske enote policije Matej Brajnik je opozoril, da so pohodniki pogosto dobro opremljeni, vendar jim primanjkuje znanja za pravilno uporabo opreme in izkušenj za oceno situacije. Rek “Ni slabega vremena, samo slaba oprema” ne drži v celoti – potrebne so izkušnje in znanje.
Gorski reševalci pozivajo obiskovalce, naj se ustrezno pripravijo, ocenijo svojo psihofizično pripravljenost in izkušnje ter na podlagi teh dejavnikov izberejo primerno turo. Informacije, pridobljene preko družbenih omrežij, naj se obravnavajo kritično, saj niso vedno točne.
Helikoptersko posredovanje in njegove omejitve
S 1. junijem se je začelo tudi vsakodnevno helikoptersko dežurstvo na letališču Brnik, ki bo trajalo do konca septembra. Dežurna ekipa vključuje gorskega reševalca letalca, gorskega reševalca zdravnika, policista gorske enote ter posadko helikopterja Slovenske vojske ali Policije.
Pilot Slovenske vojske Matija Zupančič je opozoril, da je helikoptersko posredovanje zelo odvisno od vremenskih razmer – že manjši veter lahko predstavlja velik izziv pri vitlanju ponesrečenca ob steni. Varno posredovanje zahteva vrhunsko usposobljenost in veliko urjenja, še posebej pred sezono, da so ekipe odlično uigrane.
Robert Sabol: Obljube od lani, da bodo malomarnim začeli izstavljati račune so izpuhtele v veter…
Važno, da je helikoptersko reševanje v Sloveniji državna aktivnost, ki se plačuje iz proračuna, ki ga polnimo aktivni državljani.
Zavarovalnice se pa lepo smejejo. Prodajajo zavarovanja in kujejo profit.
Do kdaj še bo helikoptersko reševanje in taxi prevozi iz slovenskih planin brezplačno? Strošek torej pokrivamo davkoplačevalci- torej imamo pravico izvedeti do kdaj?
Naraščanje primerov nenadno obolelih
Predstavnik Komisije za medicino GRZS Urban Iglič je izpostavil, da poleg poškodb v gorskem svetu narašča delež nenadno obolelih. Gre za primere, ko se je nekomu nenadoma poslabšala kronična bolezen ali pa je nastopilo novo zdravstveno stanje, ki ga ogroža.
Obiskovalci gora s kroničnimi boleznimi, kot je sladkorna bolezen, naj se na turo dobro pripravijo, imajo s seboj redno terapijo in se predhodno posvetujejo z osebnim zdravnikom. Na turo naj se ne podajajo sami, spremljevalce pa naj podučijo o svojem zdravstvenem stanju in primernem ukrepanju ob nenadnem poslabšanju.
Poslanstvo Gorske reševalne zveze Slovenije
Slovenska gorska reševalna služba (GRS), ki je začela in delovala kot samozaščitna enota najprej v okviru Slovenskega planinskega društva, po drugi svetovni vojni pa pod Planinsko zvezo Slovenije, je od leta 2006 organizirana kot zveza društev (prej postaj) vključenih v Gorsko reševalno zvezo Slovenije (GRZS in PZS) s sedežem v Kranju. Reševalci prostovoljno pomagajo ljudem pri težavah in nesrečah v gorah in na težje dostopnih terenih. Njihovo delo obsega tudi preventivo ter izobraževanje članov in drugih obiskovalcev gora.
Danes v okviru GRZS deluje 800 gorskih reševalcev v 18 društvih GRS po vsej Sloveniji. Zveza in društva so financirana s strani države, občin, pokroviteljev in številnih prostovoljnih prispevkov. Organizacija je tudi članica mednarodne komisije za reševanje v gorah IKAR, ki združuje reševalne službe z vsega sveta.
