Razglasitev najuspešnejših alpinistov 1996

Razglasitev najuspešnejših alpinistov in alpinističnih smučarjev v sezoni 1996

Slovenski alpinizem 1996

Izbor najuspešnejših alpinistov in alpinističnih smučarjev sta na podlagi strokovnih kriterijev opravili Podkomisija za vrhunski alpinizem in Podkomisija za alpinistično smučanje pri Komisiji za alpinizem Planinske zveze Slovenije.

Pregled pomembnejših dosežkov

Sezona se je pričela z razmerami, kakršnih so si lahko ljubitelji zaledenelih slapov samo želeli. Sedanja generacija takšnih razmer še ni doživela in s pridom so jih izkoristili ter poleg praktično vseh že preplezanih dodali še kopico novih. Kvaliteto slovenskih lednih plezalcev je na mednarodni tekmi v Franciji dokazal tudi Janez Jeglič, ki je zmagal v hitrostni preizkušnji, Prvenstveno smer v SZ steni Ama Dablama sta v začetku maja v alpskem stilu preplezala Vanja Furlan in Tomaž Humar ter jo posvetila spominu na Staneta Belaka – Šraufa. Smer je francosko združenje GHM razglasilo za najboljši dosežek pretekle sezone in mu dodelilo priznanje Zlati cepin.

Po predhodnem opremljanju spodnjega dele stene so zahodno steno Chacraraja v juniju preplezali Dušan Debelak, Viktor Mlinar in Tomaž Žerovnik. To je prva smer v tej objektivno zelo nevarni in tehnično zahtevni steni in jo poznavalci ocenjujejo za eno izmed najtežjih v Perujskih Andih. Ande je letos obiskalo zelo veliko slovenskih alpinistov, rezultat njihove aktivnosti pa so še prvenstvene smeri na Ranrapalco, Ochsapalco, Churup in Huandoy norte.

Kljub temu, da Davu Karničarju zaradi zmrzlin ni uspelo realizirati zastavljenega cilja smučati z najvišje gore svete, so smučarji uspeli smučati z Denalija, najvišje gore Severne Amerike. Iztok Tomazin se je trikrat povzpel na vrh in z njega smučal po treh različnih smereh, Marko Čar pa enkrat. Urša Poljanšek je na vrh priplezala kot prva Slovenka.

V dolini Yosemitov sta smer Aurora, še eno izmed najzahtevnejših tehničnih smeri, preplezala Boris Lorenčič in Armand Polegek. Silvo Karo pa se je s švicarskim soplezalcem zelo uspešno preizkusil v hitrem plezanju zahtevnih smeri in tako sta v rekordnem času preplezala smer Direct West Face v Half domu in le malo zaostala za najboljšim časom v smeri Salathe. Na Grenlandiji so slovenski alpinisti sodelovali pri dveh prvenstvenih smereh. Silvo Karo je z angleškima soplezalcema preplezal prvenstveno smer na Nalumasortoq, Miha Kajzelj in Igor Kalan pa s hrvaškimi soplezalci prvenstveno smer na Igdorssuit Havn Tower.

V domačih gorah, Dolomitih in Centralnih Alpah je bilo opravljenih kar nekaj zelo zahtevnih vzponov, izmed katerih lahko omenimo proste ponovitve do IX težavnostne stopnje in solo ponovitev smeri Flagran Delire Grega Lačna.

Sezono je zelo uspešno zaključila odprava v pogorje Api Nampe, ki je bila posvečena spominu na člana lanskoletne izvidnice Staneta Belak – Šraufa in Jasno Bratanič. Dvanajstčlansko odpravo je sestavljalo poleg vodje Romana Robasa in zdravnika dr. Franceta Srakarja kombinacija izkušenih alpinistov in najboljših mlajših alpinistov, ki so si na tej odpravi pridobili ustrezne izkušnje za bodoče vzpone v Himalaji in drugih zahtevnih gorstvih. Na Api sta se povzpela Dušan Debelak in Janko Meglič, na Nam-po Peter Mežnar in Matic Jošt in na še deviški vrh Bobaye v solo vzponu Tomaž Humar.

Dobitniki priznanj

Najuspešnejša alpinistka Monika Kambič (1969, AO Mengeš)

Monika je opravila nekaj več kot 50 alpinističnih vzponov z različnimi soplezalci, pogosto tudi soplezalkami. Preplezala je nekaj smeri v Južni Ameriki, Meteori, Paklenici in domačih gorah.
Obvladuje plezanje smeri šeste težavnostne stopnje in ima navkljub relativno kratki alpinistični karieri precej izkušenj na višini 6000 m.

Najuspešnejši alpinist Tomaž Humar (1969, AO Kamnik)

Odlične zimske razmere je izkoristil za dober trening pred odhodom v Himalajo in preplezal številne zaledenele slapove, med katerimi je bilo kar nekaj prvenstvenih.
Spomladi se je s pokojnim Vanjo Furlanom odpravil v SZ steno Ama Dablam, 1650 m visoko smer sta preplezala v alpskem stilu v 5 dneh. Dosežek je močno odmeval v mednarodni alpinistični srenji in bil proglašen za enega izmed najboljših dosežkov leta v Himalaji, nagrajen pa je bil tudi z mednarodnim priznanjem Zlati cepin.
Jeseni si je kot član Slovenske alpinistične odprave treh vrhov izbral še neosvojeni šestisočak Bobaye in ga preplezal v solo vzponu.

Najperspektivnejši alpinist Peter Mežnar (1972, Soški AO – Tolmin )

Peter je sezono pričel z ponavljanjem najtežjih lednih slapov, kasneje pa je v navezi z različnimi soplezalci preplezal še nekaj novih, Poleti se je lotil zahtevnejših prostih ponovitev in kot prvi na pogled preplezal smer osme težavnostne stopnje Bodeča neža v južni steni Planje ter opravil prvo prosto ponovitev smeri Vizija z oceno IX- v isti steni. Sezono je zaključil s prvenstveno smerjo preko JZ stene Nampe, katero je na Slovenski odpravi treh vrhov preplezal v navezi z Maticem Joštom.

Najuspešnejši alpinistični smučar Iztok Tomazin (1960, AO Tržič)

Navkljub ne najboljšim razmeram v domačih gorah je pozimi opravil kar nekaj zahtevnih spustov, vse s ciljem biti čimbolj pripravljen za osrednjo akcijo v sezoni. Cilj akcije SKI 8000, ki že nekaj let zapored uspešno realizira zastavljene cilje, je bilo smučati z najvišjega vrha Severne Amerike. Iztok je zbral dovolj energije, da se je kar trikrat povzpel na vrh in z njega smučal po treh različnih smereh.
Najprej je presmučal kombinacijo smeri Wickwire – Orient Express, štiri dni kasneje kombinacijo smeri West buttress – Resque Gully in pet dni kasneje še najzahtevnejši spust po Messnerjevi smeri.