Razburjeni gorski reševalci

Gorski reševalci, ki so v vrhu javnomnenjskih podob in se (v številnih komentarjih) večinoma ponašajo s pridevniki junaki, so bili precej neprijetno presenečeni, ko so slišali prispevek na RTV, ki razkriva, da v Sloveniji živi okoli 15.000 psihopatov. Ti lahko povzročajo resno gospodarsko škodo in ustvarjajo motnje v delovnih okoljih. Na to sta opozorili ustanoviteljici prvega slovenskega instituta za znanstveno preučevanje psihopatije Andreja Pšeničny in Leonida Zalokar. Po njunih ugotovitvah je največ psihopatov med kirurgi, gorskimi reševalci in politiki. Presenetljivo pa dodajata, da lahko psihopati družbi celo koristijo.
Včasih reševalci obnemijo in ostanejo brez besed.

Gorska Reševalna Zveza Slovenije – 28.1.2025
V zvezi z medijskimi poizvedbami in odzivi javnosti na prispevek, predvajan v informativni oddaji Dnevnik dne 24. 1. 2025 ob 19. uri, podajamo naslednje stališče GRZS. V prispevku, ki je bil namenjen predstavitvi ustanovitve Inštituta za znanstveno proučevanje in raziskovanje psihopatije, je bila povsem nekritično povzeta izjava, ki je v kontekst psihopatije vključila tudi gorske reševalce. Prispevek je bil podprt z video gradivom, ki še dodatno poudari enačenje gorskih reševalcev in psihopatov. Objavljeni prispevek ocenjujemo kot neprimeren, neutemeljen in tudi žaljiv. Beseda “psihopatija” ima v slovenskem jeziku izrazito negativno konotacijo. Uporaba tega izraza v kontekstu, ki vključuje prostovoljce, ki v nekaterih primerih celo tvegajo svoja življenja za reševanje drugih, je nedopustna in je med gorskimi reševalci upravičeno povzročila razočaranje in ogorčenje. Na javno televizijo smo se obrnili z uradnim dopisom, v katerem pozivamo k ustreznemu ukrepanju, a do tega trenutka odgovora še nismo prejeli.

MMC RTV SLO – 24.1.2025 … V Sloveniji približno 15.000 ljudi ustreza kliničnim kriterijem psihopatske osebnostne motnje, medtem ko ima vsaj desetkrat toliko posameznikov subklinično psihopatsko strukturo, je dejala Leonida Zalokar. Ti posamezniki s svojim vedenjem povzročajo znatne družbene in gospodarske posledice, je dodala in še pojasnila, da se vedenjske motnje lahko pojavijo že v otroštvu. Kot je navedla, ima po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije 20 odstotkov otrok v vsaki populaciji duševne motnje, pri čemer se polovica teh razvije pred 14. letom starosti.

24.ur – 15.12.2024 … Psihopatske osebnosti so pogosto sicer odlični vodje ali inovatorji zaradi sposobnosti hitrega odločanja, strateškega razmišljanja in prilagodljivosti. Njihova neustrašnost in osredotočenost na trenutek jim omogočata uspešno delovanje v kriznih situacijah. Tveganja, ki jih sprejemajo, so lahko koristna za poslovno strategijo in razvoj, če so omejena z jasnimi etičnimi smernicami in ustreznim nadzorom. V strukturiranih okoljih so te lastnosti lahko dragocen vir uspeha v poslu, politiki in na drugih zahtevnih področjih.

One comment

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja