Radovan Lapanja: Danes dopoldne (19.05.2011) sva z Markom Lebanom (oba AO Cerkno) splezala novo smer v južni steni Matajurskega vrha
… nad Baško grapo (Tolminsko-Bohinjske gore) v levem delu (gledano z vasi Rut, domačini temu delu pravijo tudi Mali Matajurski vrh).
Prvenstvena smer (Raz male Lili: IV+/III-IV, 300 m) poteka po izrazitem razu desno od Spominske smeri Petra Bevka. Plezanje je tipično grebensko, spodnji del je zračen, v dobri skali, srednji del nekoliko položnejši, v zgornjem delu pa se vse znova postavi bolj navpično.
Kot se za ta botanični konec spodobi v smeri ne manjka, trav, avriklja, svišča in borovcev, kar pa ne moti … Skratka lepa smer, zmernih težav, za alpinistične užitkarje.
Modra je je Spominska smer, rdeča Raz male Lili
KOMENTARJI:
Jaka Ortar, 20. 05. 2011
Čestitke za novo smer na Hohkobel!
Samo v razmislek za zapise v prihodnje:
Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen za razvodni greben med Savo na severu ter Bačo, Zadlaščico in Tolminko na jugu priporoča uporabo lastnega imena “Peči”.
Prav tako Komisija ugotavlja, da je ime spodnje bohinjske gore umetnega nastanka in je kot lastno ime (torej Spodnje bohinjske gore) neustrezno (izraz “spodnji” ni primeren za opis lege “bolj na jugu”, torej namesto “južni”). Mogoča je torej uporaba imen “spodnje bohinjske gore” in “južne bohinjske gore”, priporoča pa se lastno ime “Peči”.
Za vrhove nad vasmi, ki jih poseljujejo potomci Nemškorutarjev, se je nekaj časa uporabljalo tudi ime “Nemškorutarsko pogorje”, a je danes verjetno že povsem iz rabe.
O Baški grapi/dolini pa drugič.
Lep pozdrav
Jaka Ortar, 21. 05. 2011
V bistvu ni tako vroča imenoslovna polemika, kot je bila l. 2006, ko je Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen podala svoje mnenje. Takrat je Komisiji to vprašanje predložil Miha Pavšek ravno zaradi tozadevne polemike na G-L.
Menim, da to ni stvar lokal-patriotizma in sosedskih odnosov, pač pa stroke. Ki je svoje mnenje že podala. Seveda nikogar ni za prisiliti v upoštevanje predlaganih imen, to tudi ni bil namen mojega komentarja. In seveda se bodo še naprej pojavljala različna imena, kar je za tako veliko območje pričakovano.
Fino pa bi bilo ugotoviti in predstaviti, na katera območja “točno” se nanašajo vsa imena, ki jih navaja g. Budkovič. Tudi Bohinj si namreč predstavlja vsak po svoje.
Kot geograf pa vsekakor pritrjujem Komisiji glede priporočil o (ne)rabi imen s(S)podnje b(B)ohinjske gore (in “greben”), ker na topografskih kartah zgoraj-spodaj prikazujejo plastnice in ne lega sever-jug.
Lojze Budkovič, 20. 05. 2011
Mogočen greben med Gorenjsko in Primorsko postaja vroča imenoslovna polemika. Kar dolgo se ga je držalo ime Spodnje Bohinjske gore.Ime resnično ni primerno, saj prebivalci na obeh straneh uporabljajo različna imena ( Bukovske gore, Peči, Goriške gore, Tojminske gore, Nemškorutarsko pogorje,……). V duhu dobrega sosedstva predlagam, da greben poimenujemo ob upoštevanju zaporedja črk v abecedi, Bohinjsko-Tolminske gore.
Pa brez zamere
Andraž Poljanec, 23. 05. 2011
Morda bi lahko Komisija še enkrat vzela v precep poimenovanje tega grebena; ime Bohinjsko-Tolminske gore se zdi idealen kompromis (po vzoru Kamniško-Savinjskih Alp). Ime Peči se mi zdi krasno, vendar za splošno rabo preveč enostransko lokalno – podobno kot bi se mi zdela npr. uvedba bohinjskih Bukovskih gora za ta greben.
