Delo, 24. avgust 1984
To je ena od velikih ironij usode: da preudaren in nadvse previden človek, ki odlično pozna svojo nevarno dejavnost, postane njena žrtev. Takšna usoda je minulo soboto doletela 35-letnega Rada Smerduja, biologa, varstvenika okolja, speleologa, jamskega potapljača in filmskega snemalca, ki je svoje ljubiteljstvo izpopolnil do profesionalnosti.
Svojo življenjsko pot je končal v koritih Predoslja v Kamniški Bistrici, ko si je s kolegom kot prvi človek drznil od blizu pogledati to naravno znamenitost.
Rado Smerdú je bil na naravoslovnem področju vsestranski. Že kot študent biologije se je posebej zanimal za žuželke in deloval v študentskem entomološkem društvu Stefana Michielija, ki zdaj deluje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Kmalu po končanem študiju na ljubljanski univerzi je pred enajstimi leti prišel na Zavod SRS za varstvo naravne in kulturne dediščine, kjer je bil od leta 1980 vodja enote za varstvo narave. Od leta 1969 je bil član Društva za raziskovanje jam Ljubljana in zadnja štiri leta njegov priljubljeni in agilni predsednik, za kar je dobil srebrni častni znak Jamarske zveze Slovenije. V slovenski jamarski organizaciji je deloval v različnih komisijah; bil je vodja komisije za jamsko reševanje, veliko pozornost je posvečal varstvenim problemom slo- venskega podzemlja, najbolj pa je bil aktiven kot jamski potapljač, ki je med drugim raziskoval neznane podzemske in podvodne rove Divjega jezera pri Idriji, in kot jamski filmski snemalec, za kar je dobil tudi nagrado na mednarodnem festivalu jamarskih filmov v Vercorsu.
Predvsem pa se je udejstvoval pri varstvu narave, kar je bila njegova delovna usmeritev in življenjska filozofija. Bil je slovenski koordinator »rdeče knjige ogroženih živalskih vrst«, akcije, ki ima jugoslovanske razsežnosti, nadaljeval je metodologijo varstva narave, tehnično je urejal več številk Varstva narave, skupaj s kolegi je izmeril večino slapov v Sloveniji, imel vrsto predavanj in napisal vrsto člankov in razprav s tega področja.
V njegovem značaju je bilo, da so ga zanimale neznane in zaradi tega nevarne skrivnosti narave. Tako so ga zamikala korita naših alpskih rek in potokov, ki jih ogledujemo z vrha, spodaj pa ni bil še nihče. Potem ko je pregledal korita Mostnice, je želel videti še tista v Predoslju. Toda kot da bi slutil zlo usodo, je še isto jutro posnel zadnje kadre filma o metulju jamamaju, dan pred tem pa sestavil delovni načrt svoje enote za prihodnje leto.
Naravoslovci so z Radom Smerdujem izgubili velikega poznavalca in prijatelja.
MARJAN RAZTRESEN
