Delo: Zaradi novinarjev zapleti pri reševanjih v tujini
Kranj – Na spletni strani Planinska zveza Slovenije (PZS) svetuje, naj se pohodniki in alpinisti ob morebitnih nesrečah izogibajo »medijev, ki v večini primerov ovirajo potek reševalne akcije«. Ker iz nespretno napisanega besedila ni jasno, ali planinci ne smejo brati časopisov in gledati televizije ali pa so na PZS z besedo »mediji« nemara mislili novinarje, smo pojasnila poiskali pri Matjažu Šerkeziju, strokovnemu sodelavcu PZS.
»Do zdaj so mediji zavirali reševalne akcije slovenskih alpinistov v tujini, tako da so klicali na vse mogoče telefonske številke. Tako so se hitro praznile baterije na mobilnih aparatih, poleg tega pa so bile zasedene vse linije in so tisti, ki so vodili akcije, težko dobili prosto linijo. Pri reševanjih v Sloveniji do takšnih zapletov zaradi novinarjev še ni prišlo,« je pojasnil Matjaž Šerkezi. Pojasnil je, da PZS med reševanjem Slovencev v tujih gorovjih ne želi posredovati informacij novinarjem, to bi radi na novinarski konferenci storili takrat, ko je akcija že mimo.
V katerih konkretnih primerih so novinarji ovirali reševanje? »Med nesrečama Pavleta Kozjeka in Franca Oderlapa zaradi novinarjev nismo prišli do tistih, ki so bili na kraju, podobne izkušnje s slovenskimi mediji pa imamo tudi iz preteklosti,« je pojasnil Matjaž Šerkezi. Tako je naš sogovornik opozoril na tragični nesreči dveh izkušenih alpinistov: Pavletu Kozjeku je avgusta predlani črto življenja presekal Mustagh Tower, 7273 metrov visoka gora v Pakistanu, Franca Oderlapa pa je oktobra lani med vzponom na Manaslu v glavo usodno zadel kos ledu. Med zadnjo nesrečo, je dejal Matjaž Šerkezi, ravno zaradi slovenskih novinarjev niso mogli priti do tistih na kraju, ker so »novinarski klici zablokirali nemško veleposlaništvo v Katmanduju«.
Na vprašanje, kako so na PZS opozorili novinarje, da njihovo početje ni bilo koristno, je Šerkezi dejal: »Nikogar nismo konkretno opozorili.« In novinarji katerih medijev so s klici ovirali reševanja? »To so bili obrobni oziroma rumeni mediji, taki, ki se ukvarjajo s čvekom. Delo in Dnevnik gotovo ne, konkretno pa o imenih ne bi govoril,« je odgovoril strokovni sodelavec PZS. Na PZS ob zadnjih opozorilih, naj se gorniki v tujini izogibajo medijem, žal niso poudarili, da utegnejo biti novinarski prispevki dostikrat koristni, predvsem ko poročamo o pasteh, ki lahko prežijo v gorah, in ko opozarjamo na trenutne razmere v gorah.
Sicer pa PZS svetuje, naj se gorniki ob morebitnih zapletih v tujini obrnejo zgolj na za to pristojne organe, medtem ko bo članom planinske zveze in ob akcijah pod okriljem zveze tovrstno pomoč nudila strokovna služba PZS. »Slovenci se še vedno premalo zavedamo odgovornosti pri potovanjih v tujino. Nizka je tudi stopnja ozaveščenosti in informiranosti glede možnosti zavarovanj,« meni Matjaž Šerkezi. Zato nameravajo pripraviti zloženko, v kateri bodo opisane možnosti zavarovanja, ministrstvo za zunanje zadeve pa je za člane PZS pripravilo obrazec, ki bo ob morebitnih zapletih v tujih gorah olajšal pomoč iz Slovenije, je še pojasnil naš sogovornik.
Špela Žabkar
KOMENTAR:
Igor Zlodej, 15. 04. 2010
“Medijem” novinarkam in novinarjem svetujem, da o PZS pišete samo takrat, ko boste dobili izrecno dovoljenje od PZS. Najprej prepoved določenih izrazov, potem nameravana odstranitev simbola in zdaj še diktat kako naj se dela z mediji. Ja kje pa smo?
