Slovenske novice, 01. september 2022
KAOS
Rešitev je znana že dolgo in zdaj končno uvrščena v investicijski projekt.
Prelepa Gorenjska v promocijskih prospektih vabi obiskovalce z idilično in neokrnjeno naravo, a je v poletnem času vse prej kot to. Zaradi pretiranega števila obiskovalcev se je v zadnjih letih spremenila v en sam velik prometni zastoj. Poleg predora Karavanke, pred katerim poleti nastajajo tudi več kot 10 kilometrov dolge kolone, in zaradi neznosnih zastojev tako rekoč neprehodnih Bleda ter Bohinja sta s pločevino povsem preplavljena tudi dolina Vrat pod Triglavom in naš najvišji cestni prelaz Vršič, ki z nadmorsko višino 1611 metrov že spada v visokogorje. Čez prelaz, ki povezuje Gorenjsko in Primorsko, se poleg tranzita in gornikov, ki jim je izhodišče na bližnje ture, v tem času valijo vedno bolj nepregledne kolone turistov, ki jim je očitno največji izziv obiskati gore z avtomobilom. Ob njih po vršiških serpentinah iz čistega užitka hrumijo tudi številni motoristi.
Ekološko takso so jim prepovedali
Predvsem zaradi zadnjih dveh skupin obiskovalcev vsak konec tedna, pa tudi ob delovnih dneh, na Vršiču nastane pravi prometni kaos, saj mnogi po tem, ko na prelazu zmanjka parkirišč, parkirajo kar na obeh straneh ceste in ta postane neprevozna. O dolgotrajnih zamaških in v njih zataknjenih avtomobilih, kombijih in avtobusih nas redno obveščajo na prometnih portalih in s Policijske uprave Kranj, pogosto mora posredovati policija in usmerjati promet.
Na nevzdržno stanje že dolgo nenehno opozarjajo lokalne oblasti in turistični delavci, a kaj ko je to edino, kar lahko storijo. Cesta je namreč v lasti države, poleg tega je še v Triglavskem narodnem parku (TNP), zato na njej nihče ne more izvajati prav nobenega ukrepa, ki bi omilil vse skupaj. Občini Kranjska Gora in Bovec sta v preteklosti nekaj časa zasilno uredili stanje s pobiranjem ekološke takse, vendar sta z ministrstva za infrastrukturo dobili direktivo, da tega ne smeta več početi.
Pozimi le čez Italijo
Poleg tega, da bi bilo več kot nujno na Vršiču uvesti ukrepe za omejitev prometa in parkiranja, že dolgo tli ideja, da bi bila najboljša rešitev – predor. Njegov veliki zagovornik in hkrati zelo ostri kritik obstoječe ureditve je nekdanji direktor Turizma Dolina Soče Janko Humar,ki kar ne more verjeti, kaj država in njene (ne)odgovorne institucije počno z Vršičem: »Vršič je največja sramota za naše Julijske Alpe, predvsem pa za javni zavod TNP. Cesta je državna in TNP je javni zavod, ustanovljen za varovanje naše narave. S prometnim režimom, cestnino ali parkirnino bi na Vršiču že zdavnaj v par letih pokrili vsako investicijsko ureditev. Ampak naša zakonodaja tega ne dopušča in zaradi zakona o TNP je vsak poseg v urejanje na prelazu menda problem. Štala, ki jo gledamo vsak dan, pa je očitno boljša rešitev? Kaj smo že napisali in požegnali v naših strategijah? Smo se res kar navadili, vdali v usodo? Nerazumljivo je, kako lahko javni zavod, zadolžen za varovanje okolja, to dovoljuje! Veliko bolj aktivni bi morali biti pri lobiranju, da bi se končno končala ta neznosna situacija. Tako pa je vsako leto samo še huje, promet se samo povečuje in se bo še naprej, nič pa se ne zgodi in nihče nič ne more narediti. Tunel, o katerem se govori že leta in leta, bi bil seveda najboljša rešitev, a ob vsem tem ne vidim realnih možnosti, da bo sploh kdaj narejen. Tu ne gre le za turizem, ampak tudi za zgodovinsko povezavo med Primorsko in matično domovino Slovenijo. Trenta je velik del leta zaradi snega dostopna le čez Italijo, čez prelaz Predel. Tudi to je velika sramota za državo.« Humarju se tudi zdi vedno bolj nerazumljivo, da nihče ne opazi, kako bovški konec prav zaradi slabe povezave s Slovenijo po tem, ko turisti zapustijo te kraje, vedno bolj postaja dolina duhov. »Prvi korak bi moral biti ureditev parkirišč in režima, nadaljevanje pa predor, ki bo Sloveniji in predvsem Trentarjem omogočil celoletno prevoznost.«
Tudi podžupan Kranjske Gore Bogdan Janša je kritičen do stanja na Vršiču. »Tam je že davno vse ušlo izpod nadzora. Problem je v tem, ker je cesta državna in povezuje dve regiji, zato bi bilo treba sprejeti takšno ureditev, ki bi omejila turistični promet in dovoljevala lokalnega oziroma regionalnega. Mi kot občina ne moremo nič, skupaj z mediji lahko le opozarjamo na nevzdržno stanje. Pri tem bi morali stopiti skupaj, država, občini in TNP, in končno streti ta trdi oreh. Bojim pa se, da bo tudi letos tako kot vsako leto, zdaj, po vrhuncu sezone, smo vsi zgroženi, naslednje leto pa bo spet enako,« pripoveduje.
Kopali naj bi pod vrhom
A morda se bo le kaj premaknilo. Z Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI) so nam na vprašanje, v kateri fazi je projekt rekonstrukcije ceste čez Vršič, ki vključuje tudi predor, o čemer se sicer govori že desetletja, odgovorili, da je izvedba predora že uvrščena v proračun oziroma v investicijski projekt Prevoznost Vršiča – umeščanje v prostor. »Trenutno je v teku ponovno javno naročilo za izdelavo pobude in strokovnih podlag za pripravo sklepa o pripravi državnega prostorskega načrta za rekonstrukcijo regionalne ceste R1-206 Kranjska Gora (Ruska cesta)–Vršič–Trenta–Bovec za zagotovitev celoletne prevoznosti prek Vršiča. Rok za oddajo ponudb je 23. september 2022.«
Kje natančno bi potekal predor, nam na DRSI še niso mogli pojasniti, neuradno smo izvedeli, da ne prav v dolini, ampak bolj proti vrhu Vršiča. So pa pojasnili, da je predor edina trajna in dolgoročno sprejemljiva rešitev, saj bo odpravila nevarnost plazov, zagotovila celoletno prevoznost in tudi obvarovala okolje.
Zakon zavrl državni svet
DRSI tudi povprašamo, zakaj država ne dovoli izvajanja ukrepov občinama oziroma zakaj prometnega kaosa ne umirjajo z ukrepi. Odgovorili so: »Direkcija iz razlogov varstva narave trenutno ne more omejevati prometa, saj za to nima zakonske podlage. Takšna podlaga je sicer bila vključena v novelo zakona o cestah, po kateri bi minister, pristojen za promet, lahko omejil promet tudi iz razloga varstva narave. Novela zakona je bila v državnem zboru sprejeta aprila letos, vendar je nanjo državni svet izglasoval odložilni veto. Za nadzor nad spoštovanjem pravil cestnega prometa, med drugim pravil glede parkiranja in ustavljanja na in ob vozišču, je pristojna policija. Obiskovalcem svetujemo, naj upoštevajo prometna pravila in vozil nikakor ne parkirajo na vozišču ali bankini, saj je to z zakonom prepovedano. Lahko jih parkirajo na večjih parkiriščih v dolini in uporabljajo avtobusni prevoz, ki je v poletni sezoni organiziran šestkrat na dan.«
Sicer pa na DRSI načrtujejo aktivnosti za umirjanje prometa na tej cesti, nam še razložijo, in sicer sta trenutno v izdelavi projektna dokumentacija za rekonstrukcijo ceste na odseku od Erike do Vršiča ter ureditev parkirišč in avtobusnega postajališča na vrhu prelaza. »Projektna dokumentacija bo predvidoma zaključena v začetku leta 2023, če bodo pridobljena potrebna zemljišča ter pozitivno mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine in Zavoda za varstvo narave. Prav tako je na odseku Erika–Vršič predvidena obnova poškodovane ceste, trenutno je v izdelavi idejna zasnova, ki bo dokončana predvidoma do konca leta.«
Pretirano veselje ob načrtovanem predoru bi bilo vsekakor mnogo preuranjeno, saj se bo začetek gradnje zagotovo odmaknil za najmanj desetletje. Do takrat pa bo morala naša visokogorska narava še naprej prenašati na tisoče avtomobilov na dan in z njimi njihove izpuhe, ljubitelji gora pa bodo te obiskovali ob nenehnem hrumenju motorjev in avtobusov.
Že veliko idej O predoru pod Vršičem se govori že več desetletij. V tem času je bilo izdelanih več študij in projektov. Študija iz leta 2002 je vsebovala štiri različice boljše povezave med Gorenjsko in Zgornjesoško dolino, in sicer poleg 5,3 km dolgega in 97 milijonov evrov vrednega predora pod Vršičem tudi različice predorov v Bohinju, Vratih in pod Predelom. Študija iz leta 2005 vsebuje tri različice vršiškega predora. Po prvi bi 2,6 kilometra dolg potekal iz bližine Ruske kapelice oziroma Suhe Pišnice in bi prišel na drugo stran precej globoko v dolini Trente. Po drugi in tretji različici bi bil precej višje in bi bil zato tudi krajši. 750 metrov dolg bi šel z območja Solne glave, 640 metrov dolg pa tik pod Poštarskim domom. Po oceni strokovnjakov bi prva različica stala okoli 30 milijonov evrov, drugi dve pa od 10 do 12 milijonov.
Tina Horvat
