Premikanje gmot med Grintovci

Noč z 19. na 20. julij 2024 je med Grintovce zopet zanesla precej težke oblake. Kot bi včasih rekli: “oblak se je utrgal,” je bilo tudi tokrat. Voda, zlita iz “velikega škafa,” je s samih vrhov gora zalila stene in po grapah (med Malo in V. Kalško goro, z grap v S, SZ, Z stenah Kalške gore in Kalškega grebena, z žleba nad Menihom v Turski gori, po Turskem žlebu, …) planila z dolgo naraščajočimi gmotami kamenja proti dolinam. Ponekod drugod (s streh Grintovca in K. Kočne, izpod Južnega raza Skute, …) je voda tako namočila meliščne podstenske nanose, da so v masnih tokovih zgrmeli proti dolinam. Kamniška Bistrica na izviru že cel teden teče svojo pot obarvana, umazana. V Koncu Kamniške Bistrice, v Kokri, in Kotu Logarske doline, so prvi delovni dan zopet zarohneli težki gradbeni stroji in premikali nanose na infrastrukturi.
Nekatere markirane poti so prekinjene s poglobljenimi grapami, nekatere bo treba malo prestaviti. Užitek ob opazovanju naravnih procesov v predelih, kjer človek še ni posegel v taki meri, da bi njemu lahko naprtili del odgovornosti, je precejšen. Spreminjanje pokrajine, ki smo mu v tem odmerjenem času v čedalje večji meri priča, pa nekaj govori, … O tem “govorjenju” so mnogi že pisali, tudi Sivi volk Pavel Kunaver, spodaj …

Boris Štupar

Kje je krivda? Ali so naši ljudje nesposobni, da bi sprejeli v sebe globlje vtise, da bi v naravi videli njeno, veličino, da ne bi bili zmožni pravilno ceniti planinske lepote, njenega miru, naravne veličasti? Ne, to ni res! Iz lastne izkušnje vem: kjer sem imel priložnost tudi najpreprostejšim ljudem nekoliko pripovedovati o nastanku gora, njihovem milijone let trajajočem razvoju, o povezanosti vseh pojavov, o njihovi vzročni odvisnosti, povsod so radi poslušali in želeli še več izvedeti in izpopolniti vrzeli, ki jih jim je pustila nepopolna in slaba izobrazba. Premnogokrat pa so zasijala globoka brezna nevednosti, predvsem pa silovita osamljenost človeka sredi narave, s katero ni bil niti srčno niti razumsko prav nič povezan. Ni mu bil vzbujen topli čut za naravo, v našem primeru za veličastno gorsko prirodo. Nekaterim je ta čut prirojen, mnogim pa bi se dal gotovo priučiti ali pa vzbuditi.

Pavel Kunaver, Planinski vestnik 1955

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja