Kamniški občan, 10. junij 1985
Letošnja zima je bila dokaj slaba. V začetku je zapadlo malo snega, nato je pritisni] močan mraz, in zelo pogost je bil tuđi hud veter, tako da je bil obisk gora v primejavi s prejšnjimi leti precej slab. In ko je mraz popustil, se je začelo slabo vreme z obilnimi snežnimi padavinami, tako da je po gorah Še vedno veliko snega, ki bo ostal verjetno do poznega poletja. V Sloveniji je bilo to zimo narejenih nekaj vrhunskih vzponov, od katerih izstopata po svoji kvaliteti dva. To sta solo vzpon Toma Česna v Široki peči in pa prva zimska ponovitev Kamniško-zasavske smeri v Rzeniku, ki jo je od 3. do 5. januarja, v najhujšem mrazu naredila kamniška naveza Milan Gladek, Marjan Kregar, Bojan Pollak. Poleg tega vrhunskega vzpona so kamniški alpinisti naredili še nekaj zelo kvalitetnih vzponov, izmed katerih nedvomno najbolj izstopa vzpon Toneta Škarje z Metodom Škarja (AO Mengeš). Ta dva sta že na začetku zime, 23. decembra, preplezala v JZ steni Brane prvenstveno smer Orion, ki je v spodnjem delu ocenjena s VI, A2, zgoraj pa je bistveno lažja. Istega dne so Berčič, Gladek, Kregar, Plevel in Pollak naredili tudi prvo zimsko ponovitev Levega stebra v Rzeniku z levo izstopno varianto. 3. februarja so Jenkova, Kregar, Markuševa in Lado Podbevšek prvič pozimi ponovili smer Polžek v Turski gori. 25. februarja so brata Štupar in Pinterič v slabih razmerah preplezali Centralno smer v Kalški gori. Ostali vzponi so bili lažji. Tako so člani AO Kamnik to zimo naredili 12 turnih smukov in ekstremnih smučarskih spustov, 41 zimskih vzponov na vrhove nad 2000 m, 34, vzponov v zimskih razmerah (19 I. stopnje, 10 II. stopnje, 4 III. stopnje in 1 IV. stopnje) in 82 zimskh vzponov 48 I. stopnje, 12 II. stopnje, 4 III. stopnje, 11 IV. stopnje, 3 V. stopnje in 4 VI. stopnje), torej skupno 169 alpinističnih tur.
PAKLENICA ’85
Splošni vtis je, da je bilo manj ljudi kot prejšnja leta ob tem času. Ne samo plezalcev in alpinistov, ampak tuđi planincev in turistov, ki so bivali pod šotori. Većina je bila iz Slovenije, veliko jih je bilo iz Hrvatske, pa tuđi iz Bosne, Srbije, Črne gore, Vojvodine, Makedonije. Bili so tuđi iz Avstrije, Nemčije, Italije, menda pa tuđi dva Amerikanca. Pisana množica, pisano opremljena. Veliko plezanja z nevarno opremo ali pa brez opreme: brez čelade, s trakom preko čela, samo s sedežnim pašom ali pa samo s sedežnim delom pasu. Ogromno sreče pri nekaj padcih. Veliko je bilo copatarskih generalov (trenirka s črtami, copate). Največ jih je plezalo v trenirkah, vendar je tudi tu vedno bolj pomembna moda, tako v kroju kot v barvi (delovne hlače, pajaci, teens, pižame itd, poleg temnih barv je posebno izstopala modna bela in živordeča barva). Večina je plezala ali pa vsaj poskušala oziroma si domišljala da pleza prosto. Težišče plezanja, a tuđi občudovanja gledalcev se je premaknilo z velikih sten na manjše: Steber v Anić kuku (Utopija, Utopija 85 itd. itd.) in Mali čuk (Hidrogliser) in se pomika še naprej, kar sta se posebej pokazala Amerikanca, ki v glavnem ne plezata več smeri, ampak samo še detajle, s katerih se, ko jih preplezata, spustila po vrvi pod steno. Dolgo časa je trajalo, da se je iz opice razvil človek. Obratna pot bo verjetno precej hitrejša – to je tu za enkrat še kompliment. V večernih urah pa je bila najbolj popularna smer v Rajno (krčmo v Starem gradu), kjer so imeli celo Union pivo. V poznih večernih ali zgodnjih jutranjih urah je bil prihod v tabor z obveznim razgrajanjem. Precejšnja je bila tuđi uporaba bolj ali manj razglašenih kitar in pa več manj kot pa bolj ubranega kruljenja, ki so ga prizadeti izvajalci imenovali tudi petje. O minirani okolici ni vredno izgubljati besed. Skratka, bilo je »baš fino, pravi danonoćni happening« na katerem je bilo v glavnem vse, kar spada k takšnemu dogajanju, ražen mogoče trave. Med več kot 500 udeleženci tega vsejugoslovanskega alpinistično-plezalsko-planinskega srečanja v čudovitem okolju narodnega parka Velika Paklenica, je svoj prostor pod soncem in skalami našlo tuđi 22 članov kamniskega alpinističnega odseka, praktično vsi, razen Kregarja in Škarje, ki sta v Himalaji in tistih, ki so v JLA, kateri se aktivno ukvarjajo s plezanjem. Letos ni bilo skupnega odhoda in prihoda, tako da so nekateri bili tam kar 3 tedne, drugi pa samo 3 dni. Tudi vreme so imeli zelo različno, od toplega sonca do sodre in toče. Naredili so več kot 120 vzponov, med njimi tuđi Raz klina, Velebitaško, Šubaro direkt v Anić kuku, Union v Kuku od Zagona itd. Čeprav se kar precej mladih članov AO močno spogleduje s prostim plezanjem in kar malo preveč uživa v hitrosti, se žal ni nihče, udeležil državnega prvenstva v hitrem plezanju, ki je bilo 2. maja prav tako v Paklenici.
Planiske koče
Planinsko društvo skrbi za dve visokogorski postojanki in sicer Kamniški dom na Kamniškem sedlu in Cojzovo kočo na Kokrškem sedlu. Letošnjo poletno sezono bo začelo na Kamniškem sedlu, kjer bodo začeli z oskrbo koče 15. junija. Teden dni pozneje pa se bodo odprla tuđi vrata Cojzove koče. Na Kamniškem sedlu bosta skrbeli za kočo in za vse v njej in okoli nje Francka in Marička, na Kokrskem sedlu pa Kropar. Ker je v gorah še obilo snega, priporočamo posebno na začetku sezone primerno opremo in veliko previdnost pri vseh turah nad drevesno mejo.
Trimski planinski pohodi
Alpinistični odsek PD Kamnik skupaj z ZTKO Kamnik tuđi letos že sedmo leto zapored, nadaljuje s planinskimi trimskimi pohodi. Prvi tak pohod je bil v nedeljo, 2. junija. Več kot 40 pohodnikov se je iz Stahovice povzpelo mimo Sv. Primoža in čez Pasje pečine na Veliko planino in nato sestopilo čez Konjščico in Dol na Kopišča. Drugi pohod bo 4. avgusta z odhodom ob 8. uri iz Kamniške Bistrice (7.25 z rednim avtobusm iz Kamnika) in sicer na Kamniško sedlo. Vodil ga bo predvidoma Marjan Kregar. Tretji pohod bo 22. septembra na Kokrsko sedlo. Odhod bo ob 8. uri iz Kamniške Bistrice (7.25 z rednim avtobusom iz Kamnika) vodil ga pa bo predvidoma Janez Ažman. Četrti pohod organizira mladinski odsek PD Kamnik in sicer v sklopu tradicionalnega Pohoda po poteh II. Grupe odredov. Ta naj bi bil predvidoma 23. in 24. novembra. Točna smer pohoda bo določena tik pred odhodom, ker je odvisna tuđi od vremenskih razmer. Zato bo ta pohod ponovno najavljen pozneje. Vabimo občanke in občane, da se udeležijo teh pohodov, saj so namenjeni prav njim. Malo kondicije je sicer potrebno in zaželeno, vendar na teh pohodih ni nobenega pretiravanja, obenem pa lahko služijo kot priprava za zahtevnejše ture. Torej nasvidenje na planinskih trimskih pohodih!
Odprava Tien-Šan 85
Planinska zveza Slovenije organizira v letu 1985 dve odpravi. Ena se je 27. maja vrnila iz Nepala, kjer ji je uspelo preplezati novo smer v scvernem ostenju Kangčendzenge na njen zahodni vrh Jalung Kang. V njej sta bila tuđi dva člana kamiškega alpinističnega odseka in sicer Marjan Kregar in Tone Škarja, Druga odprava pa bo v doslej Jugoslovanom še popolnoma neznano področje sovjetskega Tienšana v Sovjetski socialistični kirgiški republiki. V tem delu vrhovi sicer ne presegajo visine 5000 m, vendar imajo visoke in strme stene, s katerimi naj bi se spoprijelo 10 izbranih slovenskih alpinistov. Med njimi sta tuđi dva člana AO Kamnik in sicer Cene Berčič in Bojan Pollak. Odprava bo šla na pot 18. junija, trajala pa bo mesec dni. Ker bo organizirana kot brezdevizna izmenjava, da bi bilo čim manj stroškov, bo prišlo v avgustu in septembru plezat v naše gore 15 ruskih alpinistov.
BOJČ
