Pokljuka je za gospodo, Mošenjska planina pa za domačine
Jutro, 5. marec 1939 – dLib.si
Lahko je izbirati ugodna smuška torišča, kadar je sredi zime dovolj snega. Toda takih krajev, kjer sega smuka celo v pomlad in so lahko upoštevani tudi v pogledu mednarodnega smučarskega športa, imamo v Sloveniji in sploh v Jugoslaviji malo. Pred kakšnimi 15 leti je pisal »Slovenski Narod«, ko so si naši smučarji prvi ogledali St. Moritz, da sta za trajni zimski šport, kakršnega gojijo Švicarji, primerna le Pokljuka in pa gornji del Doline. Izkazalo se je, da to drži. Zlasti se je to potrdilo v pretekli mehki zimi. Ko primanjkuje snega za ugodno smuko celo v Kranjski gori in v Planici, se lahko smučarji na visoki planoti Pokljuke neprestano vežbajo in zabavajo. Pokljuka, ki ima zelo ugodna smučišča, je letos zasedena od smučarjev, po večini inozemcev, ki se menjajo že od jeseni. V enem hotelu je po 50. v drugem pa okoli 20 gostov, ki so od ranega jutra do večera na smučeh, deloma v bližini hotelov ali pa prirejajo daljše izlete, večkrat celo v Triglavsko pogorje. Zelo živahno je tudi zvečer, ko se družbe zabavajo pri topli peči. Na Pokljuki je tudi stalni smučarski tečaj, ki ga spretno vodi domačin z Bleda. Ob nedeljah in praznikih prihajajo Ljubljančani in Zagrebčani. Dostop je le toliko otežkočen, ker je mogoče dospeti z avtomobilom le do pol poti med Gorjami in Pokljuko. Toda poskrbljeno je, da lahko smučarji nadaljujejo pot s sanmi, če nočejo pešačiti.
Naši zimski športniki pa so odkrili poleg Pokljuke še druge izredno ugodne kraje, če je Pokljuka primerna za pozno smuko, so si mislili, zakaj ne bi bila za to ugodna tudi njena posestrina soseda Jelovica, s katero sta bili pred miljoni let združeni, pa ju je kasneje razdvojila planinska hči Bohinjka. Ogledali so si natančneje Jeloviško planoto, ki ima prav take oblike kakor Pokljuka in tudi sneg na njej prav nič prej ne skopni kakor na sosedi. Najugodnejša terišča so odkrili v okolici gozdarske koče Martinčka in pa na Mošenjski planini, ki se dviga do 1300 m visoko. Mošenjsko planino so v zadnjih letih precej razširili zaradi pašnikov. Posekali so na čisto rob nad Planino. Prav s tem so pridobili tudi najlepše torišče za smuko. Pred nekaj leti se je začel zanimati za Mošenjsko planino klub »Slalom 34«. Markirali so pot od postaje Radovljice preko Kamne gorice na Planino. Nazaj pa je pot vodila čez planino Vodice in skozi Kropo na postajo Otoče. Nekaj časa so Ljubljančani precej pridno zahajali smučat na Jelovico. Potem so spet to opustili. Medtem ko so planino razširili, so lastniki planine postavili tudi lično, precej prostorno planinsko kočo, kjer v sili lahko prenočuje tudi 30 ljudi. Kar so pričeli glede smuke Ljubljančani, so nadaljevali domačini. Po vsem Gorenjskem najdeš danes smučarja. Kakor imamo priliko, videti prav med našimi tekmovalci v inozemstvu, so naši gorenjski fantje med najboljšimi.
Kakor na Jesenicah in v Dolini je tudi pri nas v vaseh pod Jelovico smučarstvo zelo razvito. Naši smučarji imajo pa najlepšo priliko za zdravo in lepo zimsko zabavo na Mošenjski planini, kjer se lahko smučajo še pomladi, ko drugod že orjejo in urejajo vrtove. Posebno ugodna smuka je na Jelovici prav zdaj, ko se po dolini prašijo ceste. V Radovljici, sredi Gorenjskega, hodijo ljudje brez površnikov. Onkraj Save nad dolino Lipnice pa se belijo na pobočju še vedno velike zaplate snega, prekinjene z rjavimi prekopninami. Cesta v Lipniški dolini je sicer kopna, toda v senčnih legah kraj ceste leže še precej debele plasti umazanega snega in ledu. Višje nad dolino še vodi pot po večini po suhih jasah, kjer prav zdaj bahato cvete teloh in žari rdeče resje. Posebno prijetna je zdaj pot iz Krope na Jelovico. Je sicer precej strma, toda v eni uri že prispeš na planino Vodice. Na izredno prisojnih pobočjih nad Kropo je vse belo teloha. Nekaj korakov za tem, ko komaj stopiš na planoto, pa si že sredi zime, kjer si lahko takoj pripneš smuči in smukneš proti Mošenjski planini. Na Vodicah je snega okoli 20 cm, se pa kaj hitro dviga. Na Mošenjski planini, ki je od Vodic oddaljena slabo uro hoda, je snežna plast še vedno nad pol metra debela. Prav ugodna je smuka skozi Jeloviške gozdove.
Na Mošenjski planini je bilo letos vso zimo prav živahno. Toda velika je razlika med smučarji na Pokljuki in med onimi na Mošenjski planini. Medtem ko slišiš na Pokljuki mnogo nemščine in tudi po elegantnih krojih spoznaš tujce, se smučajo na Jelovici največ domačini in sploh Gorenjci, ki so imeli tu tudi svoj smučarski tečaj. In tudi nekaj tekem je bilo letos na Jelovici. Torišče je namreč tudi za tekme izredno ugodno. Poti, ki so jih bili tekmovalci prevozili, so bile zaznamovane daleč po obsežnih jelovških gozdovih. K tekmam so seveda prihajali tudi Ljubljančani. Smučarji iz oddaljenejših krajev prenočujejo na planini, ki je oskrbovana vse leto. Domačini odnosno bližnji okoličani pa prihajajo na smuk zjutraj in se vračajo zvečer ali ponoči, kakršna je pa zabava. Vsako nedeljo je na Mošenjski planini tudi ljudska veselica. Med tem ko slišiš na Pokljuki in sploh po hotelih, kjer se zbirajo tuji in naši mestni sportniki, razne jazze in plesalci tekmujejo v gosposkih plesih, brni in hrope na Mošenjski planini harmonika, godrnja bas in cvili klarinet. Zavrtimo se po večini kar po domače. Kdor pa nima veselja do plesa, se lahko raduje pri topli peči. Posebno prijetno je bilo preteklo nedeljo, ko je prišlo na Jelovico tudi lepo število Radovljičanov. Tudi izletniki iz Selške doline nimajo daleč na Mošenjsko planino saj so Dražgoše oddaljene le dobro uro hoda. Čeprav je v nedeljo sonce prijetno sijalo na Jeloviško planoto, se stanje snega ni prav nič spremenilo. Kar segreje dan, ohladi gorska noč. 2 leti je treba, da bi tudi smučarji iz bolj oddaljenih krajev, taki, ki si žele smuke v toplem pomladnem soncu, prišli ogledat Jelovico in njena ugodna smučišča ter tekmovat na daljše proge. Ko bo več zanimanja za te kraje, bo že tudi poskrbljeno za udobnost večjih družb. Želimo pa tudi, da bi se domačini ne dali preveč motiti od tujcev in da bi Mošenjska planina ostala še nadalje svobodna za naše ljudske smučarske prireditve.
—s.