Slovenci smo imeli svojo »kolesarsko« alpinistično smer že dolgo pred tem, ko je Monte Brento dobil svojo Via della Bicicletta.
Gre za Pecikl traverzo, tisti igrivi, izpostavljeni prehod na desni steni Szalay-Gerinovega grebena na sami sredini Grintovcev, ki se nam razkrije na levi strani, ko se vzpenjamo po Turskem žlebu.
Ime ni naključno — traverza (kot se je nekoč reklo takšnim policam v stenah) je tako široka, gladka in logična, da si je generacije in posameznik niso mogle predstavljati drugače kot nekakšen kolesarski stenski izziv, speljan po navpičnem svetu.
In prav ta duhovita, skoraj otroško navihana logika je zdaj dobila svoj italijanski odmev: Via della Bicicletta na severovzhodni steni Cima alle Coste nad dolino Sarche.
Monte Brento – Via della Bicicletta (PDF): dolga, elegantna in presenetljivo prijazna
Aprila 2026 je Heinz Grill s soplezaci (Barbara Holzer, Florian Kluckner, Michael Müller, Verena Friedl) na Monte Brentu opremil novo smer, ki se po značaju in duhu lepo vpisuje v tradicijo »lahkih, a alpinističnih« linij nad Arcom.
Smer nameri 450 metrov, razdeljena je v 15 raztežajev, in poteka po razgibanem terenu Cima alle Coste, tik ob znameniti Grande Placconati.
Njena posebnost je dolga, široka prečnica, ki je tako udobna in logična, da je ekipa ni mogla poimenovati drugače kot kolesarsko.
A naj vas ime ne zavede: čeprav je smer ocenjena »le« z IV+ (z dvema kratkima mestoma A0), gre za pravo alpinistično zadevo, z resnim dostopom, izpostavljenimi travnatimi policami, nekaj krušljivimi mesti in značilnimi brentskimi ploščami.
Via della Bicicletta je smer kontrastov: spodnji del ponuja stopničaste plošče in logične prehode (III–IV), sredina se razširi v dolgo, udobno prečko, ki daje smeri ime, vmes se pojavi camino del giardino, kratka, travnata zajeda, zgornji del pa prinese 50‑metrski diedri, nekaj krušljivih odsekov in kratke kamine.
Opremljenost je dobra: sidrišča so narejena s svedrovci, ki so tudi vmes, klini in naravne luske, priporočljivi pa so mali in srednji metulji. Gre za smer, ki je prijazna, a nikakor ne trivialna — idealna za naveze, ki iščejo daljšo, a ne pretežko turo nad Arcom.
Dostop in sestop: tipično brentska logistika
Dostop poteka iz San Giovanni, po poti proti Grande Placconati.
Približno 100 m pred vstopom v Placconato se levo odcepi stezica skozi gozd, ki vodi do vznožja stene.
Čas dostopa: ~50 min.
Sestop je preprost: po stezicah proti vzhodu do gozdne ceste v bukovem gozdu, nato po njej do priključka na pristopno pot.
Čas sestopa: ~30 min
AD
