Anže Čokl: Zimski vzpon v smeri Jesih-Potočnik v severni steni Debele peči mi je bil predvsem v vnovičen poduk, kako veliko vlogo ima (ne)kvaliteta in količina snega na skali, pa tudi to, kako veliko je v resnici enoletno pomanjkanje gibanja v tovrstnem primeru zaradi poškodbe hrbta, ki ga že skoraj eno leto bolj (pa tudi manj) uspešno saniram. Grega je kot vselej poglavje zase in se čez vse ovire sprehaja kot po otroškem parku, njegova zbranost in preciznost pa ne glede na teren nespremenjeno odlična. Hitra otoplitev in visoka vlažnost sta očitno botrovala nenadni spremembi iz “škripavca” v kašo, katere debelina je bila precej skromna. Ne spomnim se zime, ko bi vse rušje na dostopu oziroma uvodnih raztežajih gledalo ven, sicer pa je bil skoraj najlažji raztežaj prav kamin, kjer so bili na voljo vsi štirje klini za varovanje, medtem ko je bilo v ostalih raztežajih varovanje težko urediti. Svoje je dodalo še sneženje in rahel dež, da je pretežno skalne raztežaje spremenil v živo vertikalno drsalnico. Hvala Gregatu za super družbo in zanimivo izkušnjo v popolni osami.
