Poti na V. planino (1)

Naslednja zanimiva pot je lovska steza čez Rigelj. Izhodišče je spet Kraljev hrib.

PLANINARJENJE

Velika planina je prav gotovo eden najbolj obleganih planinskih krajev v Sloveniji. Ciljev, ki jih lahko tam obiščemo, je veliko. Prav tako pa je tudi veliko poti, ki do tja nas pripeljejo. Da ne bomo vedno hodili po enih in istih poteh, smo se tokrat osredotočili prav na slednje – torej na (vse) poti, ki nas pripeljejo tja gor.

Vladimir Habjan: Tokratni zapis ni namenjen predstavitvi Velike planine, saj je obiskovalcem dobro znana, pač pa se bomo posvetili (vsem) potem na planoto (oklepaj je zato, ker vseh poti vseeno ne bomo opisali, pač pa le tiste, po katerih je vzpon smiseln, torej še “uporaben”). Naj na začetku vseeno opozorimo na nekatere najbolj zaželene cilje: od planinskih in ostalih koč so to: hotel Šimnovec (nihajna žičnica), Dom na Veliki planini, Dom na Mali planini, Nežin dom na Mali planini, gostišče Zeleni rob, vrhovi: najvišje Gradišče (1666 m), razgledni Bukovec (1552 m), Mala in Dovja griča (griča=ženski spol od grič, 1536 m, 1534 m, na koncu vlečnice nad Tiho dolino), naravne znamenitosti: Luknja v Zelenem robu, jami Velika in Mala Vetrnica, jama Kofca, zijalka (ozka jama) na Dovji griči, od kulturnih znamenitosti pa so na prvem mestu planine s svojo arhitekturno dediščino in cerkev Marije Snežne.

Planota Velike planine je za vzpone najpripravnejša z južne strani, severna, zahodna in vzhodna stran so strme in prepadne in pokažejo le malo možnosti prehodov (na vzhodnih stenah so si plezalci uredili celo nekaj plezališč!). Največ manj hojenih in večinoma neoznačenih stezic vodi na planoto z zahodne strani. Gor se sicer lahko pripeljemo z nihajno žičnico, dokaj visoko pa tudi z avtomobilom (parkirišče je urejeno na vzhodnem robu planote, iz Črne čez Kranjski Rak). Najbolj zahodna pot je ti. Martinj steza, ki vodi na planoto iz Kopišč. To je vasica v dolini Kamniške Bistrice (v bližini spodnje postaje žičnice). Po makadamski cesti gremo do velike hiše in za njo poiščemo široko pot. Ta je zaradi hudourne vode v začetku slabo vidna, kasneje pa ji zlahka sledimo. Vzpenjamo se po gozdnem pobočju v ključih (to pomeni levo-desno), mimo ostankov rovov, višje ob grapi. Ko pridemo pod Martinj turn, pot zavije levo na travnat rob (tu je odcep levo na razgledni vrh Kopa, v bližini so v votlini ostanki partizanske delavnice Varvanje). Iz grape nekaj višje vstopimo desno v strmo zahodno pobočje – to je Martinj steza, kjer si pomagamo z jeklenicami in klini. Čez mestoma izpostavljene police dosežemo lovsko razgledišče. Pot nas prečno vodi na planoto skozi gozd mimo še enega razgledišča do kolovoza. Planino Dol dosežemo po cesti ali eni od bližnjic. Pot je neoznačena in v zadnjem delu zahtevna. Do 200 m višje planine Konjščice se vzpnemo v južni smeri po markirani poti nadaljevanje v južni smeri pa nas pripelje do vršnega dela planote. Ta pot je ena lepših, je neoznačena in zahtevna, hoje v vzponu je 4 ure.

Naslednja pot je markirana, nezahtevna in precej bolj obljudena – to je pot skozi Dolski graben. Izhodišče je prav tako Kopišče ali Kraljev hrib (do tja pridemo po gozdni cesti od spodnje postaje nihajne žičnice). Pot nas v ključih vodi skozi Dolski graben, mestoma pod stenami, pod robom planote pa zavije levo in nas v loku pripelje na planino Dol, od koder pot naprej že poznamo. Hoje 3-4 ure. To pot lahko kombiniramo spet z enim lepših pristopov – čez Kuklarje. Skozi Dolski graben se vzpnemo do višine približno 1000 m (manjša uravnava, značilne tri skale). Tu zavijemo desno na slabo vidno stezico, ki nas v ključih vodi do manjšega sedelca in višje v desno v ključih čez strmo pobočje pod steno. Tam zavijemo desno čez dve škrbini (jeklenica) pod stenami dolgo prečno do mesta, kjer se odkrije prehod na planoto. Zadnji del pot v gošči docela izgine, vendar markirano pot Konjščica – Velika planina dosežemo brez težav. Pot je orientacijsko zelo zahtevna, tehnično manj, hoje je dobre 3 ure. V sestopu je pot zelo težko najti.
Naslednja zanimiva pot je lovska steza čez Rigelj. Izhodišče je spet Kraljev hrib. Pred gostiščem zavijemo s ceste desno do prvega ostrega ovinka v levo. Tu stopimo na desni kolovoz, ki vodi prečno čez Šimnov plaz in dokaj vodoravno v južni smeri skozi gozd. Nato zavijemo levo in se v ključih vzpnemo do križpotja. Zavijemo levo (desno Sivnik). Pot nas vodi po strmem pobočju večinoma na desni strani grape, mimo vršiča Gabrska peč (mestoma razgledno). Višje se spet vzpenjamo v ključih po gozdnem hrbtu, kjer prvič zasledimo lovske markacije (zelene tablice), ki nas vodijo do manjšega sedelca (tu je prečna povezava s potjo čez Sivnik). Čez vršni nekoliko bolj skalnat del stopimo na razgledni Rigelj (1409 m), od koder je do Šimnovca blizu. Lepa, a strma pot, primerna bolj za vzpon kot sestop, je v zgornjem delu zahtevna, drugih oznak razen lovskih ni, hoje je 2.30-3 ure.

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja