Naslov: Pot med zvezde: zgodba o uspehu škofjeloških ljubiteljev vertikale (1960–2017)
Avtor: Franci Vidic
Vrsta gradiva: knjiga, tiskano
Izdaja: Škofja Loka: F. Vidic, 2017 (tisk Abo grafika, Ljubljana)
Obseg: 167 strani
ISBN: 978‑961‑285‑901‑5
COBISS-ID: 292102656
Sredi novembra 2017 je izšla knjiga Pot med zvezde, obsežna in osebna kronika skoraj šestdesetletne zgodovine škofjeloškega alpinizma in športnega plezanja. Avtor dr. Franc Vidic – alpinist, inštruktor, gorski reševalec ter pobudnik ustanovitve AS in GRS Škofja Loka – je v knjigi zbral zgodbo generacij, ki so iz majhne loške skupnosti ustvarile enega najmočnejših alpinističnih in plezalskih fenomenov v Sloveniji.
Vidic, ki je sam opravil več kot 600 alpinističnih vzponov in vodil prvo samostojno škofjeloško odpravo v Ande (1982), v knjigi popiše razvoj od prvih zamisli o ustanovitvi alpinistične sekcije v 60. letih, prek formalne ustanovitve AO Škofja Loka leta 1976, do vzponov v Himalaji, osvajanja najtežjih sten sveta in vrhunskih dosežkov v športnem plezanju.
Knjiga pokaže, da je škofjeloški prostor v zadnjih desetletjih postal eden najmočnejših inkubatorjev vrhunskih alpinistov in plezalcev. Iz Loškega so prišli: najboljši alpinistični smučarji, najboljše alpinistke in ženske naveze, nosilci priznanj PZS in OKS, svetovni in evropski prvaki v športnem plezanju, dobitniki zlatega cepina (Aleš Česen, 2015), vrhunski paraplezalci, ledni plezalci in tekmovalci.
Loški plezalci so preplezali znamenite stene: Eiger, Dru, El Capitan, Grandes Jorasses, Marmolado, smučali z najvišjih vrhov sveta in se povzpeli na Gašerbrum, Nanga Parbat, Kangčendzengo.
Franc Langerholc in Zlatko Gantar sta leta 1980 kot prva Slovenca preplezala The Nose v El Capitanu.
Boštjan Kekec je preplezal Gogna–Cerruti v Matterhornu.
Leta 1982 je sledila prva odprava v Ande.
Leta 1987 prva odprava v Himalajo.
Ženske naveze (Demšar–Galičič) so dosegale izjemne samostojne vzpone.
Leta 1988 je Betka Galičič z navezo preplezala Salathe Wall – prvo jugoslovansko žensko ponovitev.
Športno plezanje – od pionirjev do svetovnega vrha
Natalija Gros je postala ena najboljših plezalk na svetu, glavna junakinja več dokumentarnih filmov (npr. Chalk and Chocolate).
V Škofji Loki je nastala prva umetna plezalna stena v Jugoslaviji, projekt Jerneja Hudolina.
Blaž Rant je kot devetletnik preplezal smer 8a – začetek nove generacije.
PK Škofja Loka je postal eden najuspešnejših klubov v svetu.
Knjiga ne skriva niti temnejših poglavij. Prva velika tragedija je odsek prizadela 3. junija 1978, ko je v Hudičevem žlebu pod Prisojnikom plaz južnega snega odnesel skupino plezalcev. V ozkem žlebu so umrli trije alpinisti, med njimi dva člana AO Škofja Loka: 27‑letni Franc Bernik, načelnik odseka, in 17‑letni pripravnik Gvido Trampuš.
Leta 1993 je na odpravi PZS na K2 (8611 m) umrl Boštjan Kekec. Med čakanjem na vremensko okno na višini okoli 8000 metrov je zbolel za višinsko boleznijo. Soplezalci so mu skušali pomagati pri sestopu, a je 15. junija tragično preminil. Leta 2012 je bila vojašnica na Bohinjski Beli poimenovana v njegov spomin.
Leto prej, 1992, je na odpravi na vzhodni vrh Kumbhakarne (Jannu East, 7710 m) življenje izgubil Damjan Vidmar. Med pristopnim pohodom ga je med umivanjem odnesla reka Kabeli Kola.
Leta 2000 je v Logarski dolini umrl še eden ključnih članov odseka, Marko Čar, vrhunski plezalec v skali in ledu. Smrtno se je ponesrečil med poskusom vzpona v zaledeneli slap.
Pot med zvezde je več kot kronika. Je: zgodovinski dokument, poklon generacijam, pričevanje o izjemni lokalni skupnosti, navdihujoča zgodba o vztrajnosti, tovarištvu in viziji.
Knjiga pokaže, da je Škofja Loka – kljub svoji majhnosti – postala svetovni fenomen po številu vrhunskih alpinistov in plezalcev na prebivalca.
