“Le malo je prostovoljnih dejavnosti, kjer bi posameznik tudi za ceno svoje ogroženosti reševal drugega, ki ga skoraj zagotovo do takrat še ni srečal; reševal prostovoljno, ne glede na čas in razmere, reševal tudi v primeru, ko razum šepeta, da je ponesrečenec že mrtev. Organizacija, ki to zmore in redno opravlja svoje naloge na opisani način je gorska reševalna služba,” je na nedavni slovesnosti ob visokem jubileju GRS Radovljica povedal načelnik Toni Smolej.
Novo postajo Gorske reševalne službe Radovljica so pod vodstvom Petra Ježkaustanovili 4. maja 1964. Skoraj do leta 1960 je gorska reševalna služba opravljala reševanja ponesrečencev samo v stenah, reševala je predvsem alpiniste. Njeno klasično področje dela se je po letu 1960 razširilo tudi na reševanje ponesrečencev na brezpotjih, na označenih planinskih poteh in strmih gozdnih terenih.
Nove lokacije nesreč in tudi vrste poškodb so terjale novo znanje in novo tehnično opremo. Moštva reševalnih postaj so se porazdelila tudi po področjih reševanja in po regijah. GRS Radovljica se je v prvih letih pridružilo veliko mladih alpinistov in članov mladinskega odseka Planinskega društva Radovljica. Posredovali so v vedno več nesrečah in ves čas opravljali tečaje, s katerimi sta se usposobljenost in tehnična izpopolnjenost izboljševali. V času osamosvajanja Slovenije je velik del članov tudi aktivno sodeloval v alpskem izvidniškem vodu slovenske Teritorialne obrambe.
Od leta 2002 deluje GRS Radovljica v novih sodobno opremljenih prostorih v Lescah. S tem so postali ena najbolj organiziranih in opremljenih gorsko reševalnih enot v Sloveniji. Leta 2005 se je postaja GRS Radovljica oddvojila od Planinskega društva Radovljica in se organizirala kot samostojno Društvo gorske reševalne službe Radovljica.
Zadnja leta zaznamuje njihovo delo veliko nesreč zaradi snežnih plazov. Vedno več je tudi iskalnih akcij in posredovanj pri nesrečah pri delu v gozdu s težkimi poškodbami. Kot ugotavljajo reševalci, sta planinarjenje in alpinizem v zadnjih desetletjih doživela pravi razcvet. Žal pa je vedno več ljudi, ki nepripravljeni rinejo navzgor prek svojih zmožnosti, so neopremljeni in neodgovorni, se ne zavedajo ali pa ne poznajo nevarnosti, ki nanje pretijo v gorskem svetu. In zato prevečkrat terjajo posredovanje reševalcev, ki pa je lahko za ponesrečenca tudi prepozno.
Ob jubileju so radovljiški gorski reševalci izdali zbornik, v katerem so poleg preglednega razvoja društva zbrane tudi zgodbe reševalcev.
Peter Kolman
Vir: Deželne novice, priloga Gorenjskega glasa
