Lavinski psi na meji zmogljivosti
Ob prvi fotografiji lavinskega psa, ki se pojavi na ekranu, vsakemu, ki je kdaj »povohal« gorsko reševanje, postane jasno, da gre za izjemno žival. Če je pes med helikopterskim prevozom brez nagobčnika — in je povrhu še belgijski ovčar malinois — to pomeni le eno: zaupanje med psom, vodnikom in helikoptersko posadko, je popolno. Takšni psi niso le orodje reševanja, temveč partnerji, ki v gorah delajo na meji svojih fizičnih in psihičnih zmogljivosti.
Eden takšnih psov, ki se je danes znašel na naslovnicah člankov, je Unkar, lavinski pes enote GREIM iz Jace, ki je v zadnjih dneh leta 2025 sodeloval v dveh smrtonosnih lavinskih reševanjih v aragonskih Pirenejih. Njegovo delo je bilo tako intenzivno, da so ga reševalci opisali kot »skoraj izčrpanega,« ko je po več kot dveh urah iskanja našel truplo zasutega alpinista v Bielsi.
Dve uri in pol iskanja 1.000 višinskih metrov in boj z vetrom
Unkar je skupaj s svojim vodnikom Franciscom Navarrom prečesal območje plazu na Punta del Cau (2500 m). V dveh urah in pol je prehodil več kot 1000 višinskih metrov v globokem snegu, v temi in močnem vetru. Kljub temu je vztrajal do konca.
To je bil že njegov drugi plaz v treh dneh. Pred tem je v Panticosi iskal tri zasute— Jorgeja García-Dihinxa, njegovo partnerko Natalio Román in prijatelja Eneka Arrastua. Nobenega od njih ni bilo mogoče rešiti.
Ekipa, ki ne odneha tudi ko ni več upanja
Ko je skupina 31. decembra prispela v Bielso, je bila ura že 20.30. Iskanje je trajalo do 2.00 zjutraj, ko so našli truplo 54-letnega alpinista iz Zaragoze — četrto smrtno žrtev plazov v treh dneh.
Unkar ni bil sam. Ob njem je delal tudi Balrog, še en lavinski pes, GREIM-a, specialist za ekstremne razmere. Oba sta bila po akciji popolnoma izčrpana, a sta delo opravila do konca.
Reševalci so zapisali: »Nismo rešili življenja, a vrnili smo se z občutkom izpolnjene dolžnosti.«
Lavinski psi, kot sta Unkar in Balrog, so nevidni junaki gorskega reševanja. Zgodovina tako in drugače beleži njihove sijajne podvige, ker pa veliko ljudi do živali nima prav iskrenega odnosa, zgodbe, ki prinesejo posledice tudi psom, pogosto ostanejo le vodnikom neizbrisen življenjski spomin, …
