Slovenske novice, 29. maj 2012
Umrl gorski reševalec Janko Meglič, pomoč prijatelja Slavka Rožiča je bila prepozna.
TRŽIČ – V nedeljo so člani domače gorske reševalne postaje izgubili dolgoletnega člana Janeza Janka Megliča. Približno ob šesti uri se je izkušeni alpinist in gorski reševalec po Kramarjevi poti odpravil na Storžič. Ker se do 16. ure ni vrnil, so domači sprožili iskalno-reševalno akcijo. Njegovi prijatelji so se v smer zagrizli peš, hkrati pa je vzletel tudi helikopter Slovenske vojske z zdravnikom in reševalcem letalcem. »Našli smo ga 50 višinskih metrov nad bivakom v Storžiču, opazila pa sta ga reševalca v helikopterju. Kot kaže, mu je nekje na 1900 metrih (Pod gradom) zdrsnilo ali pa se mu je odlomil oprimek.« Kot so zapisali njegovi kolegi, je Janko v njihove vrste stopil leta 1992 in si po uspešno opravljenem izpitu 1995. pridobil naziv gorskega reševalca. Kot aktivni reševalec je vseskozi sodeloval v reševalni ekipi, ki je planincem v visokogorju ponujala pomoč, in bil njen nepogrešljiv član. Tokrat pa je zanj v Storžič pomoč prišla prepozno.
Načelnik GRS Tržič Slavko Rožič ob tem opozarja, da je v gorah po grapah še vedno nekaj snega, zato na pot nikar brez zimske opreme (derez, cepina), pri prečkanju snežišč pa velja biti še posebno previden. Ker je v tem času tudi večja nevarnost padajočih kamnov, pod stenami čelada ni odveč.
Enkrat so ga že rešili
Kot nam je dejal Slavko Rožič, sta imela z zdaj pokojnim Megličem prav poseben odnos. Prvega februarja 2001 sta se odpravila Pod Grapo med Travnikom in Šitami. Med sestopom proti Trenti pa se je nad njima sprožil klužasti plaz in Janka potegnil s seboj. Nosil ga je 200 metrov, od tega čez 80-metrski skalni skok. Soplezalec je takoj prilezel do nezavestnega prijatelja, ga oskrbel in odhitel po pomoč. Reševalna akcija se je kljub zapletom in ekstremnim razmeram za letenje s helikopterjem (veter je pihal v sunkih do 100 km/uro) srečno končala. Po 12 dneh kome in tednu boja s smrtjo mu je uspelo in prebudil se je. A cena, ki jo je plačal, je bila velika. Zaradi poškodovanih možganov je bil na stopnji novorojenčka. Ni zmogel in znal ničesar: jesti, piti, požirati sline, kaj šele hoditi. Stvari, ki so odraslemu samoumevne in jih počne avtomatsko, se je moral spet naučiti. Napovedi zdravnikov so bile zelo slabe in brez ljubeče, pogumne, požrtvovalne in potrpežljive punce bi se lahko vse končalo drugače. Poleti istega leta ga je spet premamil klic gora, ki ga vse do tragične nedelje, 27. maja letos, ni izpustil iz objema. Leto in pol po tistem, ko se je prebudil iz kome, pa je že plezal v steni Velikega vrha nad Jezerskim. Leta 2007 je za zbornik ob 70. obletnici Društva GRS Tržič zapisal: »Nesreča me je precej spremenila. Zdaj na prvem mestu niso le gore in stremljenje za najboljšim, najvišjim. Najpomembnejša je družina in prijatelji, cilje v hribih pa prilagajam svojim trenutnim zmožnostim. Želja imam še mnogo, gore doma in po svetu pa me čakajo in vabijo. Vedno bodo del mojega življenja, moj kraj za sprostitev in ozdravitev.«
Umrl je tam, kamor se je vsakič z veseljem vračal, in za seboj pustil ljubečo ženo Meto, sinova Matica in Drejca ter prijatelje. Ti se bodo od njega poslovili v petek. Na zadnjo pot ga bodo pospremila službena vozila gorskih reševalcev, po pogrebu pa bo žalna seja v lokalnem kulturnem domu.
Devet pod plazom
Na velikonočni ponedeljek, 29. marca 1937, sta plazova s Storžiča pomorila devet tržiških smučarjev: 14-letnega Adalberta Ahačiča – Bertija, 32-letnega Zdravka Kostanjevca, 16-letnega Vinka Lombarja, 22-letnega Jožefa Mladiča, 23-letnega Rudolfa Plajbesa, njegovega tri leta mlajšega brata Viljema, 22-letnega Kristijana Stegnarja, 34-letnega Vinka Šarabona in 16-letnega Vladimirja Ovseneka – Mira. Pokopani so skupaj, pod skalo z napisom Žrtve plazu pod Storžičem 29. III. 1937 in kipom nadangela z mečem Borisa Kalina, na katerem je stavek: Kdo je kakor bog? Tragedija je bila povod za ustanovitev reševalnega odseka pri podružnici SPD Tržič.
Slovo še od ene legende
Ko se bodo tržiški gorski reševalci spominjali svojega člana, bodo na drugem koncu Slovenije pokopali Tea Pajnika, enega od ustanoviteljev Postaje GRS Maribor, ki je v soboto umrl po dolgotrajni bolezni. Poskrbel je za umeščanje postaje v življenje okraja Maribor, za poznavanje GRS v javnosti, sodeloval je pri ustanavljanju reševalnih skupin itd.
Začel in končal v steni Storžiča
Aprila 2009 je svojo pot v severni steni Storžiča končal tudi Filip Bence, ki je tam prvič plezal, ko je imel rosnih 17 let. Tudi on je postal alpinist, gorski reševalec, inštruktor letalca, gorski vodnik, fotograf in poet s planinsko dušo, ki je razumel, kaj je prav in kaj ne. Našli so ga mrtvega pod severno steno Storžiča, na vhodu v Kramarjevo smer. Presenetil ga je plaz.
Uroš Praš
* * *
Član GRS Tržič umrl na Storžiču
Žurnal24, 28. maj 2012
V nedeljo popoldne se je na Storžiču smrtno ponesrečil član Gorske reševalne službe Tržič Janko Meglič.
Meglič se na Storžič po Kramarjevi smeri odpravil včeraj okoli šeste ure zjutraj, je za zurnal24.si dejal načenik DGRS Tržič Slavko Rožič.
“Po zbranih informacijah mu je nekje na višini 1.900 metrov (´Pod gradom´) zdrsnilo ali se mu je odlomil oprimek,” je povedal.
Iskalno-reševalno akcijo so okoli četrte ure popoldne sprožili njegovi domači, saj se alpinist ni vrnil domov do 11. ure, kot je napovedal.
V smeri vzpona se je tako hkrati s helikopterjem odpravilo več skupin gorskih reševalcev.
“Najden je bil 50 višinskih metrov nad bivakom v Storžiču, opazila sta ga reševalca v helikopterju. Ponesrečeni je bil izkušen alpinist in gorski reševalec – član GRS Tržič,” je še povedal Rožič.
Previdno v gorah
Slednji ob tem opozarja, da je v gorah po grapah še vedno nekaj snega in da je posebna previdnost potrebna pri prečkanju snežišč.
“V tem času je tudi večja nevarnost padajočih kamnov v grapah in pod stenami. Svetujemo uporabo čelad in zimske opreme ter primerno izbiro tur.”
* * *
Na Storžiču se je smrtno ponesrečil izkušeni planinec
Delo.si, 28. maj 2012
Ob tragični nesreči je načelnik tržiških gorskih reševalec obiskovalce gora opozoril pred morebitnimi nevarnostmi.
Kranj – V nedeljo okoli 6. ure se je 47-letni Janko Meglič, izkušen alpinist in tržiški gorski reševalec, odpravil po Kramarjevi smeri na Storžič (2132 nadmorskih metrov). Na višini okoli 1900 nadmorskih metrov mu je zdrsnilo; morda se je odlomil oprimek. Zdrs je bil usoden.
Nesreča se je po dostopnih podatkih zgodila na mestu, ki ga ljubitelji Storžiča imenujejo »pod Gradom«. Janka Megliča so našli 50 višinskih metrov nad bivakom v Storžiču, opazila pa sta ga reševalca, ki sta nad gore poletela s helikopterjem. Iz kranjskega centra za obveščanje so sporočili, da so Megliča s helikopterjem pripeljali v dolino.
Janko Meglič, ki se je v nedeljo zjutraj odpravil na priljubljeni vrh, je domačim rekel, da se bo vrnil do 11. ure. »Ker ga do 16. ure še ni bilo domov, smo sprožili iskalno-reševalno akcijo. Več skupin se je odpravilo v smeri vzpona in sestopa, hkrati smo ga iskali s helikopterjem,« je akcijo povzel Slavko Rožič, načelnik Društva GRS Tržič.
Ob tragični nesreči je načelnik tržiških gorskih reševalec obiskovalce gora opozoril: »V gorah je po grapah še vedno nekaj snega, tako da je potrebna še posebna previdnost pri prečkanju snežišč. V tem času je tudi večja nevarnost padajočih kamnov v grapah in pod stenami. Svetujemo uporabo čelad in zimske opreme (dereze, cepin) ter primerno izbiro tur.«
Špela Ankele
