Slovenske novice, 14. december 2022
HELIKOPTERSKO REŠEVANJE
Helikopter, ki je svoje ime dobil po glasbeniku iz TV-nadaljevanke, na ogled v muzeju. Prvi leteči rešilec pri nas je 15 let pomagal gorskim reševalcem in je pomenil pravo revolucijo.
ogled v SPM. Foto: Slovenska policija
Že krepko več kot pol stoletja je minilo od smrtonosnega plazu, ki je pod Malo Mojstrovko zasul skupino osmih turnih smučarjev, pri reševanju v gorah pa je takrat prvič pomagal helikopter. Zgodilo se je 24. marca 1968 in za štiri mlade ljudi je bil plaz usoden, ena turna smučarka pa je bila zelo hudo poškodovana. Po neutrudnem iskanju preživelih v plazu utrujeni gorski reševalci so jo na rokah odnesli do Erjavčeve koče pod Vršičem, nato pa je z neba zahrumelo in priletela je za tiste čase čudežna ptica – reševalni helikopter agusta bell-47J-2A ranger z registrsko številko YU-HAK, ki ga je leto prej dobila slovenska milica, takratna policija, in jo odpeljal v bolnišnico. Ta dan pomeni začetek helikopterskega reševanja v gorah v Sloveniji.
Legenda med helikopterji
Legenda med helikopterji in prvi, ki je pred slabimi 55 leti začel zgodbo slovenskega helikopterskega reševanja v gorah, je že kmalu od pilotov in reševalcev dobil ljubkovalno ime Burduš, menda po liku ciganskega glasbenika iz takratne TV-nadaljevanke Muzikantje in filmske komedije Burduš. Glavno vlogo v obeh je zaigral srbski igralec Jovan Janićijević.
Svoje naloge je helikopter opravljal še 15 let, vse do leta 1984, po koncu svoje kariere pa ni končal v razrezu ali drugi stari šari, ampak ga je Letalska policijska enota najprej hranila v hangarju na Brniku, nato pa ga je leta 2017 prepustila Slovenskemu planinskemu muzeju v Mojstrani. S stropa visi na tanki jeklenici zraven vhoda in je eden od najbolj priljubljenih muzejskih eksponatov. Menda si ga je ogledalo že več kot 200.000 ljudi.
Leteči Burduš, ki je tudi pionir slovenskega policijskega letalstva, bo svoje poslanstvo v zraku opravljal še naprej, vsaj še nadaljnjih pet let. Nedavno sta s podpisom nove pogodbe o izposoji in nadaljnji hrambi v Mojstrani to tudi uradno potrdila v. d. generalnega direktorja Slovenske policije mag. Boštjan Lindav in direktor Slovenskega planinskega muzeja Aljaž Pogačnik. »V muzeju so se zelo potrudili s predstavitvijo helikopterja, to, da je postavljen ob bok zgodovini gorskega reševanja, pa daje vedeti, da je zelo pomemben del naše zgodovine. Z njim se je namreč vse skupaj začelo,« je ob podpisu pogodbe dejal prvi mož Slovenske policije in se Slovenskemu planinskemu muzeju zahvalil za možnost, da lahko delček policijske zgodovine pokažemo tudi v njegovih prostorih.
Burduš je bil revolucija
V času, ko je Burduš začenjal svojo pot, so bila reševanja v gorah zelo zahtevna in dolgotrajna. Gorski reševalci so potrebovali ure in ure, da so sploh prišli peš do ponesrečencev, nato je spet trajalo veliko časa, odvisno tudi od zahtevnosti terena, da so jih na rokah in z nosili spravili v dolino. Za mnoge je bila zato pomoč prepozna. Helikopter je pomenil pravo revolucijo, v Sloveniji se je z njim začel razvoj gorskega reševanja.
Za nas je bil seveda naš prvi helikopter prava revolucija, vendar se je kmalu izkazalo, da je premalo zmogljiv, saj je lahko vzletal le do višine 1500 metrov.
Kako se je reševalo takrat, nam opiše dolgoletni gorski reševalec in tudi načelnik GRS Mojstrana Janez Brojan, tudi član znamenite skupine najboljših alpinistov tistega časa Mojstranških veveric. »Prva akcija, v kateri je pomagal helikopter, je bila že leta 1963, vendar je bil helikopter avstrijski. Za nas je bil seveda naš prvi helikopter prava revolucija, vendar se je kmalu izkazalo, da je premalo zmogljiv, saj je lahko vzletal le do višine 1500 metrov. Uporabljali smo ga zato bolj kot podporo in dostavo reševalcev in opreme v bližino nesreče. Šele leta 1972 smo dobili bolj zmogljive helikopterje. Seveda smo ga bili veseli, a na začetku je moral še večkrat na pomoč priti avstrijski helikopter,« pripoveduje Brojan.
Alpinist Herlec je prepričal milico
Največje zasluge za razvoj helikopterskega reševanja pri nas ima pokojni kranjski alpinist Emil Herlec – Milč, eden od petih bratov Herlec, ki so močno zaznamovali slovenski alpinizem in gorsko reševalno službo. Kot takratni načelnik GRS Kranj se je namreč takoj, ko je izvedel, da so nabavili helikopter, odpravil na Republiški sekretariat za notranje zadeve in se začel dogovarjati o možnosti, da bi jim pomagal tudi v gorah. Že kot upokojenec je leta 2018 skupaj s soavtorjem Vasjo Žemvo napisal knjigo o letalskem gorskem reševanju v Sloveniji z naslovom 50 let reševanja s pomočjo helikopterja v slovenskih gorah 1968–2018.
Da slovenski gorski reševalci res potrebujejo najsodobnejše helikopterje in opremo za reševanje, pa so oblasti dokončno spoznale po tragediji takratnega notranjega ministra Slavka Furlana, ki se je smrtno ponesrečil pri smučanju na Krvavcu, kjer so imeli takratni gorski reševalci, miličniki reševalci in posadka helikopterja skupno usposabljanje. Helikopter je sicer v izredno slabem vremenu lahko posredoval in ponesrečenega odpeljal v bolnišnico, vendar je bila pomoč zanj prepozna. Ta dogodek naj bi šele spodbudil izjemen razvoj helikopterskega reševanja pri nas, predvsem več posluha za nabavo sodobnih plovil in najboljše opreme.
Vzletijo tudi 12-krat
Od dne, ko se je leteči Burduš kot čudež prikazal na nebu nad Vršičem, bo kmalu minilo že 55 let. Uvedba helikopterske pomoči v delo gorskih reševalcev je pomenila velik napredek v kakovosti in hitrosti iskanja, reševanja ter pomoči ponesrečenim v gorah, od takrat Slovenija ne zaostaja več za drugimi alpskimi državami in se lahko pohvali z izjemno izurjenimi in dobro opremljenimi letečimi gorskimi reševalci.
Skupaj z naraščanjem števila intervencij gorskih reševalcev narašča tudi število intervencij s helikopterjem. Ob letošnjem rekordu 655 reševanj je helikopter posredoval kar 217-krat, ob koncih tedna mora pogosto vzleteti kar več kot desetkrat. Tako je konec letošnjega julija helikopter posredoval kar dvanajstkrat.
Tina Horvat
