Letos je bilo znova tisto leto, ko so alpinisti in alpinistke umirali in ostajali na mogočni gori ter po sestopu z nje. Gori, ki je s kitajske strani, čista neznanka in se ji mnogi, ki so bili povsem blizu, so načrtovali vzpon nanjo, sploh niso uspeli približati. Torej, alpinisti imajo še ogromno povsem neraziskanih sten, le (….) sistemi morajo dopustiti in v alpinistih se morata spet prebuditi raziskovalni duh ter (včasih smrtonosna) želja po neizmernih pustolovščinah. Eno izmed vprašanj je seveda tudi, če ni ta duh (tudi) že (pre)minul in je ležernost dokončno prepojila celice … Zgodb z gore je že precej!
Foto: Flickr
Šesto največje gorovje na svetu – Tien Šan in Pik Pobeda
Obdano z obsežnimi puščavskimi prostranstvi v globinah evrazijske celine, skoraj na enakih razdaljah od Atlantskega in Tihega, Arktičnega in Indijskega oceana, se dviga Tien Šan – najbolj celinsko ledeniško visokogorje. Približno na sredini tega gorovja v kotlini leži nezamrznjeno jezero Issyk-Kul, na katerem se izklesan iz bloka tienšanskega granita dviga spomenik znanemu ruskemu popotniku N. M. Prževalskemu prvemu raziskovalcu Srednje Azije. Vzhodno od Issyk-Kula, med rekama Sary-Dzhas in Muzart (Severna in Južna), je najvišja nadmorska višina Tien Šana njegova visokogorska ledeniška citadela. Tu se dvigajo najmogočnejši grebeni in vrhovi, prekriti z večnim snegom, v globokih dolinah, na zemljepisnih širinah Rima in Poti (Gruzija) pa ležijo večkraki ledeniki, ki se raztezajo na več deset kilometrov površine. Celotno ozemlje tienšanske citadele s skupno površino več kot deset tisoč kvadratnih kilometrov se pogosto imenuje masiv Han Tengri – Nebeško gorovje. Približno na sredini masiva se dviga vrh Han Tengri (6995 m) spektakularna znamenitost, vidna z različnih oddaljenih točk Tien Šana, 11 km severovzhodno od njega, je Pik Marmorna stena (6146 m), 20 km južno pa Pik Pobeda (7439 m) – najsevernejši sedemtisočak od ekvatorja.
Tjanšan (kitajsko: 天山; pinjin: Tiān Shān, rusko, kazaško in kirgiško Тянь-Шань, latinizirano: Tjan’-Šan’, ujgursko تەڭرىتاغ, latinizirano: Tängritagh, gora duhov), slovenski eksonim Nebeško gorovje, tudi Tengir-Too.
Pik (Peak) Pobeda, ki pomeni Vrh zmage (v čast zmage v drugi svetovni vojni), je v kirgiščini, Jengish Chokusu, (Džengiš Čokusu), Tomur Feng v kitajščini in s svojimi 7439 metri velja za najsevernejši sedemtisočak na svetu in najtežji od znanih vrhov, ki štejejo za snežnega leoparda (pet sedemtisočakov nekdanje Sovjetske zveze). Istoimenski Pik Pobede (Sakha) s 3003 m pa je najvišji vrh Čerskega gorovja, vzhodnosibirskega gorskega sistema, pa tudi najvišja gora Jakutije. Ta gora se nahaja v masivu Buordah, ki je del gorovja Ulakhan-Čistaj podgorja gorovja Čerski.
Sedemtisočak Pobeda ima znano slabo vreme in vse (dosedanje in bodoče) smeri do vrha so tehnično zahtevne in nevarne. Nekateri alpinisti menijo tudi, da je Pobeda težja od K2 (ta je pa že tako najtežja?). Vrh leži na meji med Kirgizijo in Kitajsko, blizu tromeje s Kazahstanom in je pod vplivom vremena puščave Taklamakan na jugu in ledenikov na severu. Prav nič ni neobičajno, da morajo alpinisti, ki želijo pristopiti na Pobedo, preden jim uspe večkrat poskusiti.
Pik Pobeda za priprave – Alpinistične novice 52/1988
Sovjetski alpinisti se pet let po uspehu na Everestu že drugo leto sistematično pripravljajo na prečenje vseh štirih vrhov Kangčendzenge. Za »veliki preskus« so letos avgusta opravili še prečenje Pika Pobede (7439 m), najsevernejšega sedemtisočaka. S tem impozantnim vrhom Tjan Šana so se alpinisti seznanili šele 1938, sredi 1948 so mu dokončno točneje izmerili višino in 31. avgusta 1956 je bil prvič osvojen. Da ni kar tako, govori tudi njegova črna kronika: od 1955 je terjal že 53 življenj. Letos ga je 26 alpinistov (20 članov odprave Kangčendzenga ’89 drugi so bili iz rezerve) razdeljenih v dve ekipi suvereno prečilo v sedmih dneh kljub hudemu mrazu in močnemu vetru. Njihova smer je vodila čez vrh Važa Pšavela (6918 m), glavni (7439 m), in vzhodni vrh (7049 m), Pik Pobeda ter Vrh vojnih geografov (6873 m). Sovjetski alpinisti so torej še naprej odločeni, da vsemu svetu dokažejo, kaj zmore kolektivni duh in dobra organizacija. Oboje bodo namreč potrebovali ko se bodo spravili na prečenje Kangčendzenge.
Prečenje Pobeda – Han Tengri – Alpinistične novice 42/1990
Eno od največjih letošnjih dejanj sovjetskih alpinistov v visokih gorah so opravili v Tien Šanu. Ekipa iz Kazahstana, ki jo je vodil Valerij Hriščatij, je za šampionat ZSSR opravila velikopotezno prečenje najvišjih vrhov Tien Šana. Začeli so prek vrha Važa Pšavela (6918 m), se povzpeli na Sovjetsko Armenijo (6900 m), potem pa na vzhodni vrh Pobede (7030 m), vrh Vojni topografi (6873 m). Družba (6800 m) in na koncu še na Han Tengri (6995 m). Predsednik federacije alpinizma za Kazastan K. Valijev je to dejanje ocenil: le Hriščatij, ki je bil doslej že trikrat na Pobedi, enkrat celo pozimi se je lahko spomnil kaj takega in edini je, ki je to lahko tudi uspešno izpeljal.
Dostop in logistika
Dostop do baznega tabora pod Pikom Pobedo je logistično zahteven. Izhodišči za odprave in vzpone sta običajno tabora Han Tengri ali Inilček, ki se ju doseže s helikopterskim prevozom iz Biškeka ali Karakola.
Organizatorji odprav
Odprave na Pik Pobeda z vodniki ali brez organizirajo predvsem specializirane agencije za visokogorski alpinizem, kot so: Ak-Sai Travel – lokalna agencija z dolgoletnimi izkušnjami v Tien Šanu, Climb High Himalaya – mednarodni operaterji, ki sodelujejo z lokalnimi vodiči, Imagine Nepal Expeditions-unlimited Centralasia-adventures …
Primerjava (največkrat plezanih) Abalakove smeri in običajne (zelena na sliki)
Problema, ki se močno izražata na tej visoki gori, sta težavnost smeri in vreme. Običajna smer na Pobedo zahteva vzpon po tehničnem terenu do 7000 m, na zahodnem grebenu in nato po grebenu celih 6 km do vrha. Po isti smeri pa poteka tudi vrnitev. Na tehničnih odsekih do grebena se varovala običajno vsako leto popravijo. Toda 7000 m visok greben je precej nevaren, saj lahko traja prečenje ves dan ali več dni tja in nazaj na veliki višini. Če se vreme poslabša, kar je pogosto, je umik zelo težaven. Ni mogoče kar tako sestopiti – nadaljevati je treba po grebenu. Vendar se je težko aklimatizirati na to nadmorsko višino, zato je bivakiranje na grebenu tvegana možnost.
Skozi leta se je na tem grebenu veliko alpinistov znašlo v težavah in mnogi se nikoli niso spustili. Pot otežuje dejstvo, da se je treba najprej povzpeti in preplezati na zahodni vrh, preden se nadaljuje še 700 višinskih metrov (gor in dol) do vzhodnega vrha (najvišja točka na podlagi sovjetskih topografskih zemljevidov 1:50.000 in 1:100.000 iz leta 1991 in lokacija, na katero se je leta 1956 povzpela ekipa pod vodstvom Abalakova, ki je opravila prvi uradni prvih vzpon in zgradila prvotno gomilo na vrhu). V praksi se večina alpinistov ustavi in tabori na zahodnem vrhu, kjer so v snegu skopane luknje in sledovi šotorskih uravnav.
Alternativna smer in smer prvega (priznanega) vzpona je Abalakova. Ta smer sledi strmemu grebenu po severni steni neposredno do grebena med zahodnim in vzhodnim vrhom ter omogoča neposrednejši dostop do vzhodnega vrha. Ta smer ima dve glavni prednosti. Najpomembnejša je, da ne zahteva dolgega in nevarnega prečenja grebena, ker je tako neposredna. Če se na vrhu vreme poslabša, je lažje in hitreje priti na nižjo nadmorsko višino. Drugič, omogoča neposrednejši dostop do vzhodnega vrha.
Težava Abalakove smeri je, da je tehnično zahtevnejša od običajne. Ni fiksnih vrvi in veliko je mešanega plezanja po skalah in ledu. Prav tako je nekoliko bolj nagnjena k nevarnosti plazov, čeprav je tveganje na obeh smereh precej podobno. Ima pa Abalakova še nekaj nevarnih prečenj opasti.
Aklimatizacija
Za vzpon na Pobedo – Jengish Chokusu potrebujete zelo dobro aklimatizacijo, vsaj eno ali dve noči na nadmorski višini 6400 m. To je najnujnejši minimum. Še boljše je prenočiti na 7000 m. Za aklimatizacijsko goro se lahko izbere Pik Lenina, goro, ki je zaradi številnih komercialnih skupin ponavadi dobro opremljena, da šotorov in druge opreme ni treba nositi na svojem hrbtu, s čimer si si olajšate bivanje na nadmorski višini. Pa srečno, …
