dr. Blaž Jereb, dr. Tadej Debevec, dr. Stojan Burnik
Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani, Gortanova 22, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija
blaz.jereb@fsp.uni-lj.si, tadej.debevec@fsp.uni-lj.si, stojan.burnik@fsp.uni-lj.si
IZVLEČEK
Naslov: Planinstvo na Fakulteti za šport – od Golovca do Triglava
Planinstvo je ena najbolj množičnih rekreativnih dejavnosti na slovenskem ter obenem neločljivo povezana z nacionalno identiteto skozi celotno zgodovino našega naroda. Namen pričujočega prispevka je predstavitev oz. zgodovinski oris umestitve planinstva v visokošolski izobraževalni sistem Fakultete za šport (Univerza v Ljubljani), ki je bila dolga leta primarno usmerjena v vzgojo bodočih športnih pedagogov – izvajalcev šolskega športa. Na ta način je Fakulteta posredno nenehno skrbela za prisotnost in izvajanje planinskih vsebin v okviru osnovno in srednješolskega izobraževalnega sistema. Ker je Triglav eden glavnih simbolov slovenskega planinstva je velik delež praktičnega usposabljanja študentov potekal v triglavskem pogorju. Precej študentov pa je v okviru pedagoškega procesa naš najvišji vrh tudi osvojilo.
KLJUČNE BESEDE
Planinstvo, Izobraževanje, Fakulteta za šport
ABSTRACT
Tiltle: Mountaineering at the Faculty of Sport – from Golovec to Mount Triglav
Mountaineering is inherently associated with the Slovenian national identity and, even nowadays, remains to be among the most popular recreational activities in Slovenia. The present paper aims to summarize the implementation of mountaineering curriculum (and related activities) within the Faculty of Sport (University of Ljubljana), the only national institution educating prospective physical education teachers. With constant implementation of the mountaineering courses throughout its history, the Faculty ensured that all physical education graduates obtained the knowledge essential for successful implementation of mountaineering within the Slovenian elementary and high-school environments. Mount Triglav, does not only stand as a national mountaineering symbol, but also provided an excellent area for field training of our students. During the numerous courses performed within the Triglav region, many students successfully summited our highest peak.
KEY WORDS
Mountaineering, Education, Faculty of sport
1 Uvod
Planinstvo je na naši fakulteti prisotno že od samega začetka, sprva sicer kot del predmeta Aktivnosti v prirodi – kasneje v naravi. Ime predmeta se je večkrat spremenilo, a vsebine, oziroma predmet Planinstvo je ostal in bo ostal del obveznih vsebin študijskega programa Športne vzgoje na FŠ. Spreminjalo se ni le ime, ampak tudi obseg in vsebine. Od leta 1961 do 1967 je bila v študijskem programu 4-dnevna planinska tura v 2. letniku, leta 1967 je bila tura prestavljena v 1. letnik, predmetniku je bilo dodano turno smučanje, ki je potekalo na Komni, v 3. letniku, leta 1971 pa se je planinski turi (1. letnik) in turnemu smučanju (4. letnik) pridružilo še taborjenje v Mozirju, v 2. letniku. Leta 1976 je prišlo do manjše spremembe – turno smučanje je bilo ponovno prestavljeno v 3. letnik. Dve leti kasneje se je predmet preimenoval v Teorijo in metodiko športne turistike in je potekal tako, da je bila planinska tura in taborjenje v 2. letniku, turno smučanje pa v tretjem. Tako je ostalo do leta 2011, le ime se je še spreminjalo, dokler ni v študijskem letu 1993/94 dokončno postalo – ostalo Planinstvo. Bolonjski programi so napravili veliko zmede in tudi škode, a nekako nam je uspelo obdržati ime in v glavnem tudi vsebine predmeta, ki se je sicer razdelil na tri predmete: Planinstvo, Letne dejavnosti in Zimske dejavnosti v naravi.
Poleg osnovnega obveznega predmeta je že od leta 1974 potekalo tudi t.i. »usmerjanje« v posamezne športe. Tudi planinstvo je bilo med temi programi – izbirnimi predmeti, ki so si jih študentje izbrali po 2. letniku in se z njimi – njihovo vsebino, seznanjali v 3. in 4. letniku. Sprva je bilo to Planinstvo, turno smučanje in alpinistika, kasneje se je preoblikovalo v Gorništvo z dejavnostmi v naravi. Žal so bila z Bolonjo vsa »usmerjanja« oziroma specializacije ukinjene, na našem področju smo uspeli ohraniti Športno plezanje na programu Športno treniranje.
Učitelji, ki so vodili predmet – predmete so bili člani Katedre za planinstvo in športno turistiko. Od vsega začetka je v njej deloval izr. prof. dr. Silvo Kristan, kot ustanovitelj, nosilec predmeta in predstojnik. Katedra je pokrivala področje planinstva, taborništva, orientacije in vodnih dejavnosti, ki so kasneje prešle v Katedro za plavanje. Planinske vsebine so bile razdeljene na letni in zimski del. Taborjenje je bilo poseben program, kjer je bila rdeča nit orientacija in taborniške veščine. Za vse dejavnosti je profesor Kristan napisal in izdal tudi ustrezno literaturo: Aktivnosti v prirodi I – IV, 1972 – 1973; Turno smučanje, 1987; V gore izletništvo, pohodništvo, gorništvo, 1993; Osnove orientiranja v naravi, 1996; Šola v naravi, 1998. Poleg njega so bili določen čas na Katedri zaposleni kot asistenti tudi dr. Aleš Vest, dr. Franjo Krpač in mag. Anton Golnar. Od vsega začetka pa do danes, so pri izvedbi vseh programov sodelovali tudi zunanji sodelavci: Bojan Hrovatin, Marjan Keršič, Franci Savenc, France Zupan, Nejc Zaplotnik, Viki Grošelj, Andrej Štremfelj, Drejc Karničar in mnogi drugi strokovnjaki na področju planinstva, alpinizma in dejavnosti v naravi. Fakulteta je v preteklih letih večkrat spremenila ime in enako tudi naša Katedra. V zadnjem obdobju je prišlo na Fakulteti za šport do združitve sorodnih kateder, tako da sedaj spadamo pod Katedro za planinstvo, smučanje in športno rekreacijo.
Po upokojitvi profesorja Kristana je vodenje Katedre za Gorništvo, športno plezanje in dejavnosti v naravi prevzel prof. dr. Stojan Burnik, pridružil se mu je še dr. Blaž Jereb, ki je leta 2005 napredoval iz asistenta v učitelja in je med leti 2007 in 2011 katedro tudi vodil. Leta 2017 se je upokojil prof. Burnik, na njegovo mesto pa je prišel doc. dr. Tadej Debevec.
Že pred Bolonjsko prenovo so se spremenile, bolje rečeno dopolnile tudi nekatere vsebine na vseh treh predmetih. Ohranili smo vse tri dejavnosti, s tem, da smo dodali zimskemu delu sankanje in drsanje, taborjenju pa športno plezanje, kajak na divji vodi, kolesarjenje in rolkanje, torej vsebine, ki so v učnih načrtih osnovnih in srednjih šol. Dr. Burnik je napisal knjigo Turno smučanje, plezanje v snegu in ledu, ter bil v uredniškem odboru pri dveh knjigah: Planinska šola in Vodniški učbenik, ki jih je izdala Planinska zveza Slovenije. Glede na nove vsebine smo napisali še ustrezne učbenike in priročnike ABC sankanja, ABC dejavnosti v naravi (planinstvo, turno kolesarjenje, orientacija in športno plezanje) in Kako reševati probleme pri dejavnostih v naravi.
Kljub mnogim spremembam, so vsebine predmeta – predmetov ostale na ustrezni ravni, tako da so naši diplomanti usposobljeni za varno in kvalitetno delo na področju planinske vzgoje in dejavnosti v naravi. V sodelovanju s PZS si lahko po končanem študiju pridobijo naziv vodnika PZS. Trenutno imamo na prvi stopnji študija Planinstvo ter Dejavnosti v naravi, ki sta obvezna predmeta za študente Športne vzgoje in splošna izbirna predmeta za študente Kineziologije, Športnega treniranja ter študente drugih fakultet. V zadnjih letih je bilo kar nekaj takih študentov iz UL, še več pa tujih študentov v okviru Erasmus izmenjav na UL. Na magistrskem študiju športne vzgoje imamo ponovno obvezen predmet Turno smučanje (izbirno za ostale). Športno plezanje in Alpinizem sta postala samostojna izbirna predmeta za vse študente, na Športnem treniranju pa je mogoče izbrati ta predmeta kot usmeritev, oziroma specializacijo. Tudi obseg ur se je v vseh teh letih in pri reformah spreminjal. Pri »usmerjanju« oziroma specializaciji je obseg ur večji, čeprav je bilo v preteklih programih usmerjevalnim programom namenjenih še več ur. Kljub temu smo prepričani, da so naši diplomanti ustrezno izobraženi in usposobljeni za delo na področju planinstva in dejavnosti v naravi. Po končanem magistrskem študiju pa tudi za delo na šolah, ne le kot specialisti za planinstvo in dejavnosti v naravi temveč kot profesorji športne vzgoje – športa.
2 Planinstvo
Teoretične vsebine se skozi leta niso bistveno spreminjale, veliko pa se je spremenilo na praktičnih znanjih, saj je spremembam narekoval razvoj in uporaba opreme. Predmet ima 60 ur, to je 4 kreditne točke (KT). Študentje imajo 20 ur predavanj, 10 ur seminarjev in 30 ur terenskih vaj. Poleg drugih, pri predavanjih obdelamo sledeče ključne teoretične vsebine:
· Zgodovina in nacionalni pomen gorništva
· Pomen, vsebina, organizacija in izvedba šole v naravi s planinsko vsebino
· Varovanje naravne in kulturne dediščine – narava kot športnega objekt
· Nevarnosti v gorah, priprava na turo in preventiva
· Fiziološki in biomehanski odzivi med hojo v gore
· Klasifikacija planinskih poti in častni kodeks
· Spoznavanje gorstev, izrazoslovje, rastlinstvo in živalstvo, vremenoslovje in prva pomoč
· Vzgojno-izobraževalni smotri planinstva
· Zdravstvena in preventivna uporabnost gorništva
· Specifičnost dela s heterogenimi skupinami
· Planinska orientacija in prenočevanje v naravi
Na seminarjih študentom demonstriramo vrvno tehniko (vozli, uporaba samovarovalnega sestava in vrvne ograje). Navedene tematike udeleženci samostojno izvedejo na enodnevnih terenskih vajah. Temu sledi tridnevna tura, na katero se morajo študentje ustrezno pripraviti. Glavne vsebine na turah so sledeče:
· Izdelava učne priprave
· Metodika in didaktika gibanja po lahkih in zahtevnih poteh
· Prepoznavanje terena, predvidevanje nevarnosti v gorah in preventivno ravnanje
· Prenos in povezovanje teoretičnih znanj o poznavanju gorstev in izrazoslovja
· Napovedovanje vremena
V preteklosti je bil Triglav eden od zanimivih in zaželenih ciljev. Na njegov vrh je stopilo preko 2000 študentov Fakultete za šport. Sedaj ga bolj poredko obiščemo, saj nam študijski načrt narekuje termine za izvedbo praktičnega dela. To pomeni, da se moramo prilagoditi vremenskim razmeram, ki so nam večkrat onemogočile varen vzpon na našega očaka. Zato smo se odločili, da vsako jesen izvedemo Gradiško turo, ki jo lahko prilagodimo vremenskim razmeram, tako da vsi študentje preizkusijo in pokažejo svoje znanje vrvne tehnike. Ture, ki potekajo spomladi posamezni učitelji in sodelavci načrtujejo glede na vremenske razmere. V zadnjih letih je večji poudarek na načrtovanju takih tur, ki jih bodo lahko kasneje bodoči učitelji izvajali na različnih stopnjah izobraževanja. Ker pa je Triglav le Triglav, vsake toliko časa s pomočjo Športnega društva FŠ organiziramo turo na Triglav tudi v zimskem času.
3 Turno smučanje
Če združimo dve dejavnosti, kot sta planinstvo in smučanje, lahko govorimo o turnem smučanju, ki je ena najlepših dejavnosti v gorskem svetu. Z njo se na naši šoli ukvarjamo od vseh začetkov.
Najprej se ja na Višji šoli za telesno kulturo turno smučanje kot dejavnost prvič pojavilo leta 1959. Neobvezni tečaj turnega smučanja je vodil gospod Bojan Hrovatin. Nato so za študente Visoke šole za telesno kulturo do leta 1968 turno smučanje organizirali še dvakrat. Leta 1962 je turno smučanje potekalo pod vodstvom Janeza Berganta in leta 1964, ko je tečaj turnega smučanja vodil Marjan Keršič-Belač. Od leta 1968 naprej pa je turno smučanje v predmetniku kadrovske šole za šport kot obvezni del študijskega programa Športne vzgoje. Takrat sta turno smučanje vodila Bojan Hrovatin in Silvo Kristan, nato pa vse do upokojitve leta 1999 izredni profesor dr. Silvo Kristan. Ves čas so na programu sodelovali zunanjih sodelavci, priznani strokovnjaki s tega področja in študentov usmerjevalcev predmetov Alpinistike in Gorništva z dejavnostmi v naravi. Najprej je bilo turno smučanje v okviru predmeta Aktivnosti v prirodi, kjer so imeli študenti v 4. letniku šest dnevno turo na Komni. S spremembo učnega načrta leta 1971, se je spremenilo tudi ime predmeta v Aktivnosti v naravi. V 36 urah so študente seznanili o turnem smučanju na slovenskem, o specifičnih nevarnostih turnega smučanja, o tehniki in taktiki vzpenjanja in spuščanja, o uporabi derez in cepina, o bivakiranju in o transportu ponesrečenca z improviziranimi sredstvi. Do študijskega leta 1992/93 je bil matični predmet Športna turistika in Teorija in metodika športne turistike. Potem se je predmet v okviru katerega je potekalo turno smučanje vse do bolonjske prenove imenoval Planinstvo. Po upokojitvi izrednega profesorja dr. Silva Kristana je predmet prevzel profesor dr. Stojan Burnik. Modul turno smučanje pa je v študijskem letu 2005/06 prevzel docent dr. Blaž Jereb. Z Bolonjsko prenovo v študijskem letu 2010/11 smo turno smučanje preimenovali v Zimske dejavnosti v naravi 1. Ne samo zaradi preimenovanja predmeta, temveč tudi zaradi vsebinske prenove, saj je predmet vseboval še sankanje in drsanje, smo bili prisiljeni spremeniti tudi lokacijo vaj s Komne na Pokljuko. Ob zadnjih spremembah študijskih programov v letu 2016/17, smo predmet Zimske dejavnosti v naravi 1 preimenovali v predmet Turno smučanje ter ga kvantitativno in kvalitativno obogatili. Predmet ima 4 KT s 60 urami vsebin, ki so razdeljene na 15 ur predavanj, 15 seminarjev in 30 ur terenskih vaj. Vsebine so izključno vezane na gibanje brez in s smučmi v zasneženih gorah. Ključne so sledeče:
· Zgodovina, oprema in oblike turnega smučanja in hoje v snegu
· Metodika gibanja v snegu, orientacija pozimi
· Gibanje in tehnika vodenja v snegu
· tehnika in taktika vzpenjanja in smučanja v različnih vrstah snega
· Izvedba turne smuke
· Nevarnosti v gorah v snegu s preventivo
· prva pomoč, reševanje in bivakiranje v zasneženih gorah
Kot obvezni predmet bo potekal na podiplomskem študijskem programu Športne vzgoje. S prvo generacijo podiplomskih študentov študijskega leta 2018/19 bo praktični del predmeta ponovno izveden na Komni. Usmerjevalci Gorništva z dejavnostmi v naravi so turno smučali tudi v drugih predelih slovenskih gora, vse od Kredarice, Kanina, Kamniško Savinjskih Alp, Karavank in Pohorja. Nekateri posamezniki pa so v neobveznem delu programa, v sklopu študentskih odprav turno smučali v perujskih Andih in na pobočjih Elbrusa, kjer so spoznali raziskovalno delo s področja aklimatizacije. Naj zaključimo kar z zavidljivim podatkom. Na Fakulteti za šport se je z vsebinami turnega smučanja srečalo preko 5000 študentov.
4 Dejavnosti v naravi
Od študijskega leta 1971/72 na fakulteti potekajo vsebine iz raznih poletnih dejavnosti v naravi. Najprej bolj v smislu taborniških veščin in preživetja v naravi, v sedanjem času pa bolj s športnih vsebin kot so kajak, športno plezanje in drugi športi osnovno in srednješolskega kurikuluma. Ves čas pa je rdeča nit dejavnosti v naravi orientacija in nekatere vsebine iz planinstva kot so bivakiranje ter reševanje iz divje vode, ki vsebuje tudi posamezne elemente prečkanja rek.
5 Namen planinskih vsebin na Fakulteti za šport
Pretežni del izobraževanja na Fakulteti za Šport je namenjen usposabljanju bodočih športnih pedagogov za poučevanje športne vzgoje-športa v okviru šolskega sistema. Že iz diplomskega dela leta 1965 na Visoki šoli za telesno kulturo z naslovom Naloge in sredstva za telesno vzgojo v osnovni šoli je razvidno, da so od vsega začetka v šolah namenjali velik pomen izletništvu, kamor sodi tudi planinstvo katerega so izvajali na športnih dnevih. Ozadje umestitve planinstva v izobraževalni sistem Fakultete za šport in posledično celotni šolski sistem je večplastno. Prvi razlog je brez dvoma zgodovinski in se navezuje na stalno in močno povezanost slovenskega naroda z gorami in z gorami povezano kulturno dejavnostjo. Nenazadnje se je v gorah bil močan in vpliven boj proti ponemčevanju, ki je vseskozi krepil slovensko narodno identiteto. Ob tem ni za zanemariti dejstva, da smo samostojnost ponosno oznanili tudi z razvijem zastave na vrhu Triglava. Drugi razlog se nanaša na naravne danosti Slovenije, ki je v veliki meri pokrita z goratim svetom in posledično predstavlja idealni teren za planinske dejavnosti. Glede na množičnost in popularnost pohodništva v Sloveniji je implementacija planinskih vsebin v okviru organiziranega izobraževanja ključna tudi z vidika zagotavljanja/izboljšanje varnosti. Tretji in s strokovnega vidika ključni razlog pa je nedvomno pozitiven vpliv planinstva na biološke, psihološke in socialne dejavnikov posameznika in interakcije med le-temi. Poleg jasno dokazanih ugodnih fizioloških učinkov hoje, planinstvo mlademu posamezniku omogoča tudi dojemanje športa kot sredstva za bogatenje življenja in krepitev zdravja v vseh življenskih obdobjih. Dandanes ja ta vidik ključnega pomena tudi z vidika javnega zdravja saj lahko s planinskimi aktivnostmi, ki so tako finančno in organizacijsko dostopne veliki večini slovenske populacije, močno vplivamo tudi na zmanjšanje pojavnosti bolezni “sodobnega časa” (debelost itn.). Celostno gledano je, na podlagi vzgojno-izobraževalnih smotrov kurikulumov osnovnih in srednjih šol, ključni namen vključevanja planinstva v izobraževalni sistem privzgojiti otrokom in mladostnikom pohodništvo kot vrednoto. Fakulteta za šport k temu nedvomno prispeva z izobraževanjem kakovostnih učiteljev ter pedagogov, ki te vsebine z učenci in dijaki izvajajo.
6 Viri
Kristan, S. 1987: Turno smučanje. Fakulteta za telesno kulturo, Ljubljana.
Pavlin, T. 2010: Zbornik Fakultete za šport Univerze v Ljubljani 1960-2010. UL Fakulteta za šport, Ljubljana.
Neznani avtor. 1977. Planinstvo na VŠTK. Planinski vestnik 7, letnik LXXVII. Planinska zveza Slovenije, Ljubljana
Predmetniki Fakultete za šport od leta 1961/62 do leta 2016/17.
Učni načrt in učni programi za visokošolski študij. 1971. Visoka šola za telesno kulturo, Ljubljana.
Desetletnica Visoke šole za telesno kulturo. 1970. Visoka šola za telesno kulturo, Ljubljana.
