Poletna potepanja in zlate stene
Septembrska številka Planinskega vestnika je posvečena poletnim potepanjem, ki so bralce popeljala v Švico, med vasice okoli Matterhorna, na ferate švicarskih Alp in do ledeniških jezer. V prispevkih se znajdejo tudi gondole, pešpoti ter izjemna zgodba o vzponu z invalidskim vozičkom na štiritisočak Breithorn.
V Avstriji se je ekipa podala na Figerhorn v bližini Velikega Kleka, doma pa so obiskali Rečiško planinsko pot v Posavju, ki ponuja doživetja za vse generacije.
V alpinističnem delu izstopa nov uspeh Aleša Česna, enega najboljših slovenskih alpinistov, ki je skupaj z Lukasom Wörlejem opravil prvenstveni vzpon na 6224 metrov visoki Cherireen Sar v Karakorumu. Česen je že prejemnik dveh zlatih cepinov, najvišjega priznanja v svetovnem alpinizmu.
Med raznolikimi prispevki najdemo Dušanovo grenko humoresko o psu, gospodarjevem najboljšem prijatelju, reportažo s kolesarjenja ob Donavi po poti EuroVelo 6 ter zapis o sedemdnevnem turnem kolesarjenju po zahodnem slovenskem krogu. V razmišljanjih se avtorji dotikajo pozdrava v gorah, pobega v spomine in povezanosti nad dolino.
Naravovarstvena rubrika se tokrat spušča v brezno na Skedinici, spominska pa obeležuje 30 let od smrti Slavka Svetičiča – Slavca, legendarnega slovenskega alpinista.
V zgodbi izpod Himalaje Matjaž Čuk piše o dolini Kaghan in razočaranju, ki ga razkrije šele branje celotnega prispevka.
Rubrika Z nami na pot vabi na kolesarske etape po Nemčiji in Zgornji Avstriji — od Passaua do Aschacha, od Aschacha do Ennsa, od Ennsa do Kremsa, od Kremsa do Tullna in Dunaja.
Kot vedno, številka vključuje stalne rubrike: Planinčkov kotiček (tokrat o bikcu Cikcu in gorskih reševalcih), strip o pretiravanju in malomarnosti v gorah, pisma bralcev, literaturo (tudi o novi knjigi Vikija Grošlja o Makaluju), novice iz planinske organizacije ter rubriko V spomin.
UVODNIK
1 Gore – paradiž ali pekel za pse? – Mateja Pate
POLETNA POTEPANJA
4 Gora iz črnega ledu, šodra in požleda – Franci Horvat
POLETNA POTEPANJA
10 Ferate, grebeni in ledeniška jezera – Špela Trobiš
POLETNA POTEPANJA
14 Visoko z žičnicami – Irena Posavec
POLETNA POTEPANJA
18 V bližini Velikega Kleka – Tone Vidrgar
PLANINSTVO
20 Po doživetja v Posavje – Jana Remic
GRENKA HUMORESKA
27 Pes, gospodarjev najboljši prijatelj – Dušan Škodič
STRIP
31 Ven iz cone udobja! – Ažbe Polšak
Z NAMI NA KOLO
32 Kolesarski valček ob Donavi – Iskra Jovanović
PLANINČKOV KOTIČEK
41 Bikec Cikec in gorski reševalci – Mateja Pate
TURNO KOLESARSTVO
44 Zahodni slovenski krog – Blaž Mahkota
POBEG V SPOMINE
50 Povezanost nad dolino – Nika Smole
NARAVOVARSTVO
54 Projekt Sto jam – Tomaž Žganjar
UTRINKI SPOMINOV
57 30 let – Alenka Jamnik
ZGODBE IZPOD HIMALAJE
60 Razočaranje – Matjaž Čuk
ODPRAVE
64 Tja, kjer ne veš, kaj boš našel – Marta Krejan Čokl
RAZMIŠLJANJE
66 Pa lep pozdrav – Simona Nahtigal
LITERATURA
68 Prvi slovenski osemtisočak – Mire Steinbuch
70 PISMA BRALCEV
70 LITERATURA
71 PLANINSKA ORGANIZACIJA
76 V SPOMIN
Gore – paradiž ali pekel za pse?
Vroč poletni dan v Triglavskem narodnem parku. Srečala sem jih veliko. Majhnih, srednjih in velikih. Vitkih in prekomerno hranjenih. Kratkodlakih in dolgodlakih. Na povodcih in spuščenih. Poskočnih in utrujenih. Pastirskih, lovskih, vlečnih, družabniških. Celo plejado najrazličnejših pasem psov.
V zadnjih letih so srečanja s psi na planinskih poteh postala nekaj običajnega. Meni so nadvse ljuba, saj z veseljem nagovorim vsakega štirinožca in ga tudi počehljam, če se lastnik in pes s tem strinjata. Niso pa vsi kosmatinci naklonjeni stiku s tujci niti vsi obiskovalci gora stiku z neznanimi psi. V gorskem svetu so poleg odnosov med planinci pri srečevanju in začasnem sobivanju postali pomembni tudi odnosi med planinci in psi.
Bontonu pri obiskovanju gora s psi bi veljalo nameniti kakšno besedo, a tokratni uvodnik je navdihnilo razmišljanje o skrbi za dobrobit živali, ki si je kdo ve kdaj v zgodovini prislužila laskavi naziv človekov najboljši prijatelj. Včasih se zdi, da si ljudje ne zaslužimo njihovega vdanega prijateljstva, ko z njimi ravnamo neprimerno. Verjamem, da ne iz brezbrižnosti ali malomarnosti, temveč iz nepremišljenosti, slabe ozaveščenosti ali nevednosti.
Dejstvo, da je pes žival, še ne pomeni, da je zanj naravno hoditi v gore. Vsak pes se mora – tako kot človek – gorskemu okolju privaditi, postopoma nabrati kondicijo in
izkušnje. Tako kot mi imajo tudi psi različen ustroj in zmogljivosti, ki jim jih narekuje njihova individualna fiziologija – nekaterim bolj ustrezajo nezahtevni pohodi ali sprehodi okoli doma, drugi so ultra tekači po zahtevnejšem terenu, vmes pa je še cela vrsta različnih dejavnosti in aktivnosti, ki jim morda bolj prijajo kot planinarjenje.
Pri odločanju, ali bo naš pes postal planinec, so pomembne tudi pasemske predispozicije. Ljudje smo pse, ki izvirajo iz najrazličnejših naravnih okolij – od arktičnega severa do vročih puščav – z načrtno vzrejo vzgojili za določene naloge, pri katerih so nam bili in so nam še v pomoč. Če pes ne zmore izživeti svoje narave, lahko razvije vedenjske motnje, ki so moteče za lastnika in okolico. Zato je treba poznati lastnosti pasme in psu omogočiti primerno življenjsko okolje in aktivnosti, da je v naši družbi zdrav in zadovoljen.
Pred odhodom na turo lahko veliko naredimo že s tem, da se vprašamo, ali pri hoji v gore res upoštevamo potrebe in zmožnosti psa, ki nas bo spremljal – in si na vprašanje tudi iskreno odgovorimo.
Informacij o lastnostih posameznih pasem dandanes res ni težko pridobiti. Na voljo so nam veterinarji, kinološka društva, številne spletne strani, tiskana literatura. Vsem, ki vas v gorah spremljajo psi, toplo priporočam, da preberete članek mojega stanovskega kolega Romana Burje, dr. vet. med., ki ga je napisal za temo meseca o psih v gorah v januarski številki Planinskega vestnika leta 2020.
Uvodnik v omenjeni številki naše revije sem zaokrožila z naslednjimi besedami: “Psi so naša vez z rajem,” je nekoč dejal češki pisatelj Milan Kundera. Biti s psom v planinskem raju je torej paradiž na kvadrat, ki vam ga od srca privoščim v novem letu.
Po videnem v letošnjem poletju bi ga dopolnila s stavkom: Zavedajte se le, da paradiž za vas ni nujno tudi paradiž za vašega pasjega prijatelja.
Mateja Pate
