Planinski vestnik – oktober 2025

Oktobrska številka Planinskega vestnika: trekingi, prijateljstva in spomini
V oktobrski številki Planinskega vestnika se uredništvo v temi meseca posveča trekingom — tako doma kot po svetu. Bralci se lahko podajo na severni gorski lok Albanije, v Kotijske Alpe, na Velebit in celo okoli svete gore Kailash v zahodnem Tibetu. Prispevki razkrivajo raznolikost pokrajin in duhovno razsežnost hoje v neznano.
Poseben poudarek je namenjen dolgoletnemu planinskemu prijateljstvu med občinama Radovljica in srbsko občino Svilajnac, ki je skozi desetletja obrodilo številna skupna doživetja in prehojene poti. Ob 60-letnici smrti se Vestnik poklanja legendarnemu gorniku, alpinistu in borcu za pravice Primorcev Zorku Jelinčiču, po katerem koča na Črni prsti nosi ime že od leta 1965.
Med izstopajočimi prispevki je tudi razmislek o izzivih in osebni rasti v planinstvu ter o tem, kako nas pisanje lahko navdihuje, izobražuje in povezuje v skupinski planinski duh. Zgodbo izpod Himalaje deli Matjaž Čuk, medtem ko članek o planinstvu in kroničnih boleznih osvetljuje zdravilno moč hoje v gore.
V rubriki Na planinah ni greha! se odpira prostor za razmislek o ljubezni, morali in življenju v gorah. V tokratnem testu opreme je na preizkušnji dežna oblačila znamke Fjällräven. Vestnik se poklanja tudi izjemni alpinistki Danici Blažina, ki se je poslovila septembra.
Rubrika Z nami na pot bralce vabi na daljinsko vezno pot Alpe Adria Trail, ki se vije izpod Velikega Kleka prek Italije in Slovenije do Milj ob Jadranskem morju. Tokrat so predstavljene etape 6, 23, 25 in 26 — od koče Zacchi v Kranjsko Goro, iz Kranjske Gore v Trento, iz Bovca v Drežnico in iz Drežnice v Tolmin.
Vestnik ohranja tudi stalne rubrike: Planinčkov kotiček (tokrat z zgodbo o mogočnem kostanju), strip (o Josipu Tičarju in Tičarjevem domu na Vršiču), literaturo, planinsko organizacijo ter rubriko V spomin.

Ko strežba ni vse
Vladimir Habjan: »Pa sta potem bila na Vieresu?« me je spraševal Angelo, jaz pa sem še kar govoril in govoril, tako da me je moral vprašati celo dvakrat …
Spominjam se časov, ko smo z družino v planinskih kočah preživljali precejšen del poletja. Ne vem, ali zgolj idealiziram svoje mladostne čase, ampak takrat se mi je zdelo, da je bila večina oskrbnikov dobro podkovanih z znanjem o gorah. Poznali so jih, znali pa so ti tudi svetovati ali te opozoriti na nevarnosti in njihovo mnenje je imelo težo. To sem zaznal v mnogih očetovih pogovorih z njimi. Znali pa so se posvetiti tudi otrokom in jih spodbujati v ljubezni do gora.
Zdi se mi, da so danes časi precej drugačni. Spremenili smo se mi planinci in gotovo tudi oskrbniki. Tako sem opazil, da so nekateri oskrbniki ali njihovo osebje planinsko dokaj neizobraženi in bi ti težko znali svetovati ali te celo opozorili na trenutne razmere na svojem območju. Razumem, časi so takšni, da osebja primanjkuje, ljudi, ki bi bili pripravljeni trdo delati v včasih neugodnih razmerah, pač ni v izobilju.
Ko sem se leta 2018 po le na pol uspešno opravljenem prečenju Ressetum-Frate oglasil v koči Pradut, sem nehote naletel na pravega poznavalca okoliških vrhov, na mladega oskrbnika Angela. Obiskovalcev ni bilo in v miru sva se lahko posvetila gorskim ciljem. Povedal sem mu, da sem se že vzpel na Vacalizzo, zelo zahteven vrh, zanimala pa sta me še sosednja Cima dei Vieres in Turlon. Na dolgo mi je vse razložil in pristope tudi pokazal v malem vodničku Dolomiti Orientali. Na Vieres naj grem z juga, Turlon pa je možen z obeh strani, z juga in s severa. Ampak vse to so zelo dolge, tehnično zahtevne in telesno naporne ture, me je opozoril. Kar dolgo sva klepetala, potem pa me je še z avtom zapeljal v dolino, da mi ni bilo treba dve uri pešačiti. Čez štiri dni sem prišel spet in opravil prečenje v celoti. Takrat sva se videla zadnjič.
Letošnjo jesen sem po sedmih letih spet stal pred kočo Pradut, ki pa je bila tokrat polno zasedena. Stopil sem k točilnemu pultu in počakal, da se mi je Angelo lahko za hip posvetil. Prosil sem ga, ali bi se lahko oglasil pri moji mizi. Ni me spoznal. Ko se je malce spraznilo, je le prišel. Čim sem omenil Vieres, se me je takoj spomnil …
»Ja, seveda sva bila na Vieresu, pa tudi na Turlonu z obeh strani,« sem mu le odgovoril. Kar oči so mu zasijale. Takoj je na dan privlekel telefon in začel kazati fotografije s svojega zadnjega vzpona na to odlično goro. Če se je prej pri gostih ustavil le toliko, da je kaj prinesel in odnesel, ga zdaj ni bilo mogoče spraviti od mize. Ampak na Vieres ne gre več, je povedal. Pred dvema letoma mu je skala priletela čisto blizu glave, je postalo preveč nevarno …
Tako je danes običajno tudi pri nas. Gorske koče so v letni sezoni polne obiskovalcev, vse pa je skoraj bolj podobno gostilnam kot pa gorskim kočam. Verjamem, da je zato pogovor o gorah oskrbnikom, ki so sami gorniki, v veliko večje veselje kot pa sama strežba, da jih tako vsaj za hip odnese v svet, ki ga imajo radi. V zadnjih dvajsetih letih odkrivanja Karnijskih Alp sem v Furlanskih Dolomitih spoznal kar nekaj oskrbnikov, ki jim gore niso tuje, dali so mi tudi celo vrsto napotkov in informacij. Mladi oskrbnik koče Pradut nad dolino Valcellino, Angelo Grava, je gotovo eden takšnih, kot sem jih spoznaval v otroštvu. Naj bo takih čim več, tudi pri nas.

UVODNIK
1 Ko strežba ni vse – Vladimir Habjan
TREKING
4 Severni gorski lok Albanije – Stanko Mihev
TREKING
14 Dva dni Kotijskih Alp – Katja Petrovec
TREKING
20 Velebitska zgodba
Sandra Drmić – Prevod Barbara Gaborovič
TREKING
24 Saga Dawa – Janez Mihovec
ZGODBA
28 Na planinah ni greha! – Dušan Škodič
Z NAMI NA POT
32 Hoja po rajskem vrtu – Irena Mušič Habjan
PLANINČKOV KOTIČEK
41 Mogočni kostanj pripoveduje – Kristina Menih
PLANINSKA DOŽIVETJA
44 Svilajnac skozi oči prijateljstva – Jana Remic
ZGODOVINA
52 Spomin na klene Slovence za rapalsko mejo – Žarko Rovšček
RAZMIŠLJANJE
55 O izzivih in osebni rasti v planinstvu – Valentin Batalaku
STRIP
58 Tičarjev dom na Vršiču – Urška Godec
ZGODBE IZPOD HIMALAJE
60 Solzica – Matjaž Čuk
ZDRAVJE
64 Hoja v gore kot zdravilo – Petra Zupet
TEST OPREME
66 Nekateri so za dež – Aljaž Anderle
V SPOMIN
70 Danica Blažina – Jure Krejan Čokl
72 LITERATURA
73 PLANINSKA ORGANIZACIJA
76 V SPOMIN

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja