Ko je strah pred objavo večji od strahu pred prepadom
Novinarka Dela in planinka Tanja Jaklič v svojem (recimo) prispevku z naslovom Pismo gorskim reševalcem izraža iskreno, rahlo hudomušno, a tudi kritično misel: da se je v zadnjih letih bolj kot padcev v prepad začela bati možnosti, da bi postala glavna junakinja katere izmed objav gorskih reševalcev.
V času, ko gorske reševalne službe (same – dispečerji v centrih za obveščanje so že postavili rekord v stavkanju, kar nikogar pooblaščenega preveč ne moti, da bi jim prisluhnil) redno poročajo o svojih intervencijah — pogosto z duhovitimi opisi pohodnikov v natikačih, zablodelih planincev brez svetilke ali tistih v majici sredi snega — se je v javnosti oblikoval nov strah. Ne le pred nesrečo, temveč pred tem, da bi bila ta nesreča javno izpostavljena, pogosto z imenom in priimkom, včasih celo s fotografijo.
Jakličeva priznava, da je previdna, da preverja vreme, opremo in pot, a da se kljub temu lahko zgodi kaj nepredvidljivega. In če se zgodi, ve, da bo poklicala reševalce — ker zaupa, da bodo prišli. Hvaležnost bo močnejša od sramu. Obljublja celo štrudelj. Dvakrat zavit.
A v ozadju duhovitega tona se skriva resen razmislek: zakaj gorski reševalci tako pogosto poročajo o manjših spodrsljajih, skoraj nič pa ob hujših nesrečah? Zakaj ob tragičnih dogodkih ni več analize, razumevanja, razsvetlitve? Zakaj ne izvemo, kako je potekala določena tragična intervencija, kaj se je zgodilo, kje so bile šibke točke, kaj bi se dalo preprečiti?
Avtorica ne poziva k senzacionalizmu, temveč k spoštljivemu govoru — takemu, ki bi pomagal drugim razumeti, se učiti, morda celo preprečiti. Ob hujših nesrečah bi si želeli več kot tišino. Želeli bi si razmislek, ki ne obsoja, temveč razsvetljuje. Takšno komunikacijo, ki ne služi le poročanju, temveč tudi skupnemu učenju.
Prispevek je sicer iskren, topel in hkrati kritičen. Spominja na to, da je komunikacija reševalcev več kot poročilo — je del kulture varnosti, del skupnosti, ki si želi vedeti, ne le brati. In če se kdaj zgodi, da bo kdo izmed nas v stiski — naj bo to z gojzarji, svetilko in štrudljem v nahrbtniku. Vsaj v mislih.
Copilot
