Planinski vestnik 2013/12
Peter Ferjan (1930–2013)
V sredo, 13. novembra 2013, smo se na pokopališču na Breznici poslovili od Petra Ferjana, enega od stebrov jeseniškega alpinizma in gorskega reševanja v Zgornjesavski Sloveniji.
Peter se je rodil pred 83 leti na Slovenskem Javorniku v delavski družini. Že od malih nog je ljubil gorski svet, saj je odraščal pod vznožjem Karavank in Mežakle. Po osnovni šoli se je vpisal v takratno metalurško industrijsko šolo na Jesenicah in se izučil za ključavničarja. Zaposlil se je v konstrukcijski delavnici v Železarni Jesenice. Ob napornem delu v železarni je iskal sprostitev v prelepem gorskem svetu, ki ga je obdajal. Njegove planinske ture so bile vedno bolj zahtevne in pri tem je okusil tudi trdnost skal grebenov in vrhov Julijskih Alp. Postal je član Planinskega društva Jesenice in se aktivno vključil v njegovo delovanje. Hotel je več in več in alpinistična pot se je začela, od strmih pečin v bližnji okolici do velikih sten v osrčju naših gora. Vpisal se je v alpinistični odsek pri PD Jesenice, ki ga je vodil Janez Krušic, eden najboljših alpinistov tistega časa v Sloveniji. Močne in spretne roke so premagovale plezalne smeri v največjih stenah, mejnikih takratnega alpinizma. Velika zagnanost ga je zanesla v strme in prepadne dolomitske stene in v led okovane Centralne Alpe. Bil je član odprave v Durmitor v Črni gori in v navezi z Bertijem Krapežem preplezal najtežje prvenstvene smeri v ostenjih tega čudovitega gorovja. Njegovi najožji plezalci so bili Janez Krušic, Janko Šilar, Slavko Kobilar, Tone Zupan in Berti Krapež. Zaradi izjemne uspešnosti v alpinizmu so ga sprejeli v vrste pripravnikov pri Gorski reševalni službi postaje Jesenice. Kalil se je v vrstah znanih obrazov, s katerimi je nadaljeval pot alpinista in ohranjal zdravo jedro gorskih reševalcev, ki so bili sposobni reševati v najtežjih nesrečah. Po dveh letih pripravništva je postal član GRS Jesenice in sodeloval pri številnih reševanjih, tudi v najtežjih vremenskih razmerah. S soprogo Silvo sta si ob delu zgradila topel dom pod Rebrom v Žirovnici, nato pa se jima je rodil še sin Miro.
Za uspešno in prizadevno delo v planinstvu in alpinizmu je prejel bronasto, srebrno in zlato značko Planinske zveze Slovenije, za požrtvovalno delo v vrstah GRS Jesenice pa mu je PZS podelila častni znak GRS za petindvajsetletno uspešno delo. Ko bo vzhajajoče sonce osvetlilo pobočje gora in bo v zahajajočem soncu zažarel vrh Stola, bo v naših srcih trpka bolečina ob misli na Petra – ljubitelja gora, planinca, alpinista in gorskega reševalca.
Pavel Dimitrov
