Vsakemu Ljubljančanu ni mogoče, da bi preživel poletje na deželi, pač pa lahko napravi izlet v okolico. Ugodno izhodišče nudi Borovnica, tretja železniška postaja na progi Ljubljana-Rakek. Borovnica (305 m nad morjem) je bila do leta 1856. majhno selo, ki se je razvilo v prijazno vas z bogato lesno industrijo šele potem, ko so dogradili impozantni železniški most pri Borovnici in je bil otvorjen promet med Ljubljano in Trstom.
10 minut od postaje se nahaja Jelenska jama do sedaj še malo raziskana, ki ima po vsej verjetnosti zvezo z jamo na Pokojišču (750 m).
Uro hoda od postaje proti jugu se pride skozi prijetno sotesko, obdano z gozdovi, v romantični Pekel. Skozi Pekel teče potok Borovničica, ki v petero večjih slapih drvi po skalah v dolino. Dohod do slapov je lahek. Tu cvete v zgodnji pomladi kranjski jeglič (Primula Carniolica), koncem pomladi nagnoj (Cytisus laburnum) in poleti pa sleč (Rhododendron).
Iz Pekla, o katerem poje lokalni pesnik:
Peklenski ogenj tu ne peče
nebeški le se širi hlad
po slapih bistra voda teče …
… je po gorski poti prehod na Pokojišče.* Iz Pokojišča vozna pot proti Borovnici (1 uro), ali pa čez Bezuljak, Begunje v Cerknico (2 uri). — V Cerknico vodi še druga, jako ugodna pot mimo gostilne Majaron v Brezovici čez Strmec na Kožljek in Begunje.
Pičli dve uri od borovniške postaje se nahaja nad vasjo Sobočevo skalna votlina Vihrovica, v kateri bi našla manjša vaška cerkev dovoli prostora. Dobre poti do votline še ni, a se bo zgradila v najkrajšem času. Nad Vihrovico se vzdiguje vrh Krimšček (960 m), s katerega se nudi krasen razgled po vseh slovenskih gorah od notranjskega Snežnika in Nanosa do Julijskih Alp. Karavank in Kamniških planin. Pod Krimščekom leži vas Rakitna (791 m) v kotlini, iz katere ima voda odtok le v ponikvah na severni strani vasi ob poti v Preserje. Kraj ima planinski značaj. Iz Rakitne v južnovzhodni smeri se pride v Iški Vintgar, ki v svoji krasoti ne zaostaja mnogo za gorenjskim Vintgarjem. Uro hoda iz Borovnice proti severozahodu leži grad. nekdaj samostan Bistra. sedaj last Nemca Galleta. Ustanovljen je bil od koroškega Ulrika iz rodu Špoahajmov l. 1260. kot naselbina za menihe kartuzijance. Ti so prejemali bogata darila od raznih mogotcev, med njimi od Celjana Hermana in Friderika, kar omenja pesnik Zupančič v »Veroniki Deseniški«, ko pravi:
»Pleterje, Bistra, Zajčki samostan —
potrjena vsa prejšnja naklonila
in nova navedena točkoma …«
Imeli so v svoji posesti zemljo od Podpeči pa do Cerknice in Logatca. Ta okraj imenuje ljudstvo še danes: Menišija. In priti je moral cesar Jožef II., da je menihom z ukinitvijo samostana l. 1782. dopovedal, da se s posvetnim bogastvom ne služi nebes. Kraj Bistra ima ime po potoku Bistra, ki izvira tu v treh močnih izvirkih. Iz Bistre do izvira Ljubljanice pri Vrhniki uro hoda. V vseh borovniških gostilnah (in teh ni malo!) dobra postrežba. Oni izletniki. ki žele obedovati, naj naroče po dohodu vlaka kosila, ki stane od 15 do 20 Din. V vasi je tudi pekarna poleg gostilne Švigelj.
V. F. E.
Znani potopisec in organizator planinstva g. R. B. nam je poslat k gorenjemu členku še naslednja podatke:
Z novim turistovskim potom SPD, ki se otvori to nedeljo dne 21. t. m. (odhod iz Ljubljane z vlakom ob 8.40) odpira se ljubljanskim izletnikom nova, lepa prilika za izreden naravni užitek, osobito za pomladne in jesenske izlete, pa tudi sicer po vsakem večjem dežju.
Malo je naših voda, ki so si izbrale tako zanimivo pot kakor Borovniščica! Nabira se ta rečica iz Kožlješčice in Otavščice (ime po vaseh Kožljek in Otave) nad staroznano Menešijo. Na iztočni strani, tik pod Vinjim vrhom 984 m V brodeh se oba doslej povsem mirna potoka spojita, na kar prvič treščita svojo vodo preko ogromnega skalnega praga v globok tolmun. Veličasten je pogled na ta vrhnji šum, ki se slično kakor Savica, razdeli v dva peneča se pramena! Odtod drvi Borovniščica dalje po ozko zaviti, 1 km dolgi grapi, vrta, dolbe, premetava se in poskakuje v neštetih manjših skokih ter še v 4 velikih šumih nad 300 m strmo navzdol predno si pribori pot na odprto, položno Raven pri Okonici.
Najlepši šum je brez dvoma srednji (III. od spodaj), ki pada v slikovitem, ravnem, debelem curku navzdol na obel, kopast stožec, se tam razbije in razprši daleč na« okoli po vsej kotlini. Ospredje pred njim se je nekoliko potrebilo, tako da se ta šum sedaj tudi spotoma lahko opazuje in — fotografira, ne samo od klopice pred njim.
Ljubljanskim izletnikom priporočamo, da uravnajo izlet v Pekel tako, da hodijo ob Borovniščici navzgor in od mlina »Na vrhu« potem čez Pokojišče nazaj v Borovnico ali pa v Cerknico, Rakek, Logatec, Verd ali Vrhniko (markirano). Iz Borovnice skozi vas Ohonico je 1 uro po ravnem do vznožja, nato ob vodi kvišku. Vrh dobro zavarovanega, tesnega žleba nad II. šumom, kjer se vzpne stari pot desno naravnost navzgor na strmo peč, Hudičev zob, krene novi pot po stezi na levo vodoravno zopet k vodi. Tam čez novo brv in po desnem bregu (v orograf. smislu) v ključih navzgor k drugi brvi, onstran potoka pa še nekoliko navzgor do klopice pod smreko na razpotju. Odtod na levo 1 minuto skoro vodoravno k najlepšemu III. in IV. slapu (klopica), nato nazaj na razpotje in v desno navzgor, naravnost nad visoko pisano steno, na vodoravni pot, ki pridrži iz desne od Hudičevega zoba. Tu krenemo na levo po gozdnati rebri »Čadovec« mimo mnogih lisičjih lukenj neznatno navzgor, nakar kmalu zapazimo novo razpotje na mali poseki. Spodnji, levi pot se nagne skoro vodoravno k vrhnjemu (zgoraj omenjenemu), zadnjemu slapu (1 min.), desni zgornji pot pa se dvigne za 6 — 8 min. na Vrh, na raven kolovoz. Le ta nas potem popelje na levo k mlinu »V brodeh«, na desno položno navzgor pa skozi lepo senčnato hosto ter po duhtečih košenicah v prijazno selce Pokojišče 737 m.
Ves opisani pot je primeren sedaj tudi za komodne turiste ter ga odslej mirne duše lahko priporočamo tudi za šolske »majniške izlete«.
Pot sta po navodilih SPD zgradila Ferdo in Karel Švigelj iz Ohonice in treba priznati, da sta izvršila svojo nalogo prav dobro. Posestniku g. Francetu Turšiču iz Ohonice, ki je drage volje dovolil, da se izpelje opisani pot po njegovem svetu ter poleg tega brezplačno odstopil tudi ves les za brvi in številne oprijemnice, bodi izrečena na tem mestu pristna zahvala! Želimo., da bi ga v tem pogledu posnemali ostali posestniki po Sloveniji pri nadaljnjih delih in gradbah Sloven. planin. društva v prid in čast naše lepe dežele.
*Dne 21 t m. otvori SPD novo, dobro urejeno pot iz Pekla na Pokojišče. Ta dan bo v Peklu preskrbljeno z okrepčili. Izletniki iz Ljubliane imajo ugodne železniške zveze. Odhod iz Ljubljane nb: 6.02, 8.40, 12.13, 14.15. Odhod iz Borovnice pa ob: 10,10, 13.53, 18.12, 21.12, (Debelo tiskana sta brzovlaka).
Jutro, 20. junij 1925 – dLib.si
