Erika Dürr in David Göttler se na straneh Alpin (berg)magazina v rubriki Iskreno povedano poigrata z idejo, da se sploh ne poda(ta) na goro, in nespoštovanju do okolice.
Erika Dürr je avtorica, blogerka, podcasterka, … in kolumnistka pri ALPINu! V interakciji z drugim kolumnistom Davidom Göttlerjem, gorskim vodnikom in enim najuspešnejših nemških alpinistov, razpravljata o aktualnih temah gorskega “športa” s temo čezmernega turizma v gorah.
Erikino mnenje o prekomernem turizmu
Pred kratkim je imela priložnost govoriti s pohodniškim vodnikom iz Ullapoola – majhnega mesta na oddaljenem severozahodu Škotske. Povedal ji je o svojih načrtih za boljšo prepoznavnost regije. Zadeve se lotevajo previdno, počasi in še enkrat previdno, saj se ne sme končati kot na bližnjem otoku Isle of Skye, ki ga preplavljajo kolone avtobusov. Po drugi strani pa se vodnik zaveda, da območje potrebuje službe; veliko mladih se mora preseliti v štiri ure oddaljeni Glasgow, ker nimajo službe, ne da bi si je pravzaprav želeli. Ko je govoril o svojih marketinških idejah, mu je Erika lahko prisluhnila s profesionalnim ušesom, saj je izobražena turistična menedžerka. V njej pa se je kmalu po pogovoru kmalu pojavil čuden občutek. Ko je dojela, je bili na eni strani občudovanje in hkrati nekakšen strah. Kako pogumno kljub vsem negativnim primerom pravzaprav želijo vseeno priklicati tiste duhove, ki so v drugih regijah že zdavnaj brezupno prevladovali. Benetke se branijo pred množico turistov z vstopnino, na Mont Blanc se je mogoče povzpeti le z dovolilnico vsakdanje življenje v gorah postaja finančni izziv za domačine v regijah, kot je Allgäu, medtem ko lahko turisti tam brezplačno parkirajo z brezplačno kartico za goste in uporabljajo gorsko železnico brezplačno.
Protesti povsod
“Turisti, pojdite domov” je obupan klic na pomoč tistih, katerih toplina in gostoljubje bi pravzaprav morali biti pomemben del uspešnega dopusta. Zato Erika občuduje pogum tega Škota, ki verjame, da je tokove obiskovalcev mogoče usmeriti tako, da bo turizem domačinom ponudil ravno pravšnje količine koristi. Slaba stran je preprosto zastrašujoča. Erika vse pogosteje opaža, da je med njenimi potovanje vse več slabega priokusa na samem potovanje predvsem občutek negativnega vpliva na kraj. Parazit, ki pride, se prisesa in posesa, nato pa odide in domačinom oteži življenje. Erika meni, da naj odgovoren popotnik ne izbire destinacije, ki je že dolgo na seznamu želja, temveč tisto, kjer ste še vedno dobrodošli – ali pa vsaj ne moteči. To bi bil čuden način potovanja, … Lahko pa ta občutek uporabite kot motivacijo, da nikoli ne greste na potovanje, in tako dosledno prispevate k varovanju podnebja. To bi pomenilo, da bi se slabo na koncu spremenilo v nekaj dobrega. Vsaj za klimo!?
In kakšne so Davidove izkušnje s prekomernim turizmom na gorah?
Iskreno… nepotovanje ni rešitev za to težavo, meni David v pogovoru z Eriko! Saj upa, da bodo predvsem potovanja ljudem bolj koristila kot škodila. Osebno doživljanje drugih kultur ustvarja vsaj zanj boljše razumevanje le-teh – ne glede na to, kako tuje so lahko. Na ta način je bolj verjetno, da bodo prednosti zmanjšane kot potrjene. Mogoče je to samo njegova izkrivljena samopodoba, vendar se do zdaj nikoli ni počutil kot parazit.
Celotno besedilo lahko dobite pri ALPIN+!
Copilotovo mnenje o prekomernem turizmu v gorskih območjih: Vzroki, posledice in rešitve
Prekomerni turizem ali overturizem je postal resen izziv v številnih gorskih regijah po svetu. Medtem ko turizem prispeva k lokalnemu gospodarstvu in izpostavlja lepoto naravnih območij, lahko prekomerna obiskanost povzroči številne težave, ki negativno vplivajo tako na okolje kot na lokalne skupnosti.
Vzroki za prekomerni turizem v gorah
– Povečanje dostopnosti: Razvoj infrastrukture, kot so cestni povezovalni projekti, gondole in žičnice, omogoča lažji dostop do prej težko dostopnih gorskih območij.
– Družbeni mediji: Fotografije in objave na družbenih omrežjih pogosto popularizirajo določene destinacije, kar vodi do povečanega števila obiskovalcev.
– Sezonski vrhovi: Povečano povpraševanje v visokih sezonah povzroča nenadno koncentracijo turistov v kratkih časovnih okvirih.
– Neurejen turizem: Pomanjkanje upravljanja in omejitev pogosto vodi do prenasičenosti priljubljenih gorskih točk.
Posledice prekomernega turizma
– Degradacija okolja: Prekomerno število turistov vodi do erozije tal, onesnaženja in uničevanja naravnega habitata.
– Odpadki, ki jih turisti puščajo za sabo, ogrožajo ekosistem.
– Hrup in prisotnost velike množice motijo lokalno divjad.
Pritisk na infrastrukturo:
– Ceste, parkirišča in prenočišča so pogosto prenatrpana, kar zmanjša kvaliteto izkušnje za obiskovalce.
– Lokalno prebivalstvo se sooča z večjo porabo naravnih virov, kar lahko vodi do pomanjkanja.
Kulturni vplivi:
– Prekomerni turizem lahko moti tradicionalni način življenja lokalnih prebivalcev in spremeni njihov družbeni ritem.
– Komercializacija in prilagoditev turističnim potrebam pogosto spodrineta lokalne tradicije.
Varnostne težave:
– Povečan obisk poveča tveganje nesreč, zlasti v zahtevnih alpskih pogojih, kjer je varnost pogosto podcenjena.
Potencialne rešitve
Upravljanje števila obiskovalcev:
– Uvajanje sistemov omejevanja števila obiskovalcev, kot so dovolilnice ali rezervacije, za zmanjšanje prekomernega pritiska.
Trajnostna infrastruktura:
– Gradnja okolju prijaznih poti in izboljšanje dostopa z javnim prevozom za zmanjšanje prometnih težav.
Ozaveščanje turistov:
– Kampanje za ozaveščanje obiskovalcev o odgovornem vedenju, kot je pobiranje odpadkov, spoštovanje narave in lokalne kulture.
– Razširitev sezone:
Spodbujanje turizma izven glavnih sezonskih vrhov za enakomernejšo porazdelitev obiska skozi leto.
Sodelovanje z lokalnimi skupnostmi:
– Vključevanje lokalnega prebivalstva v odločanje in dobiček iz turizma za spodbujanje bolj trajnostnega razvoja.
Prekomerni turizem v gorskih območjih je kompleksna težava, ki zahteva usklajeno delovanje oblasti, turističnega sektorja in obiskovalcev. Če se vprašanja ne bo ustrezno obravnavalo, obstaja tveganje, da bodo najlepši gorski kotički sveta izgubljeni ali trajno poškodovani. Vzpostavitev trajnostnega ravnovesja med turizmom in varovanjem narave je ključnega pomena za ohranitev teh dragocenih območij za prihodnje generacije.
