Slovenske novice, 20. julij 2023
BESNA IN RAZOČARANA
Aleš Česen in Tine Cuder sta bila prisiljena predčasno končati odpravo. Bolj kot izguba opreme in vzpona ju boli dejstvo, da so se kraje začele dogajati tudi v gorah.
Nedavno sta se s Himalaje vrnila slovenska vrhunska alpinista Aleš Česen in Tine Cuder.Namenjena sta bila preplezati prvenstveno smer v južni steni gore Tengi Ragi Tau (6938 metrov) na območju Rolwaling. V širši javnosti precej neznano območje med alpinisti velja za zelo zaželen cilj. Tisti, ki jim je tam uspel dober vzpon, so bili zanj že nagrajeni z najbolj prestižno alpinistično nagrado, zlatim cepinom.
Morda bi za zelo zahteven načrtovan vzpon alpinističnega oskarja prejela tudi slovenska naveza. Oba sta namreč prekaljena alpinista in Česen se ponaša že z dvema zlatima cepinoma. Vendar sta se iz Nepala vrnila besna in globoko razočarana. Vzponu sta se morala namreč odpovedati, še preden sta ga sploh začela, saj so jima iz šotorčka, ki sta ga postavila tik pod steno, na višini 5300 metrov, daleč stran od ljudskih množic in poti pod himalajskimi osemtisočaki, ukradli nujno plezalno opremo, od vrvi, derez in cepinov, varoval do toplih oblačil. Poleg tega so ju pestili še slabo vreme, trebušne težave in časovna stiska, zaradi česar sta se morala vrniti v domovino.
Besna in razočarana
V Himalaji je navada, da si alpinisti pred zahtevnimi vzponi ob začetku plezalne strani postavijo šotor ali skopljejo luknjo, kjer pustijo plezalno opremo. Tako si pomagajo, da jim med aklimatizacijskimi turami in ogledi stene ni treba nositi težkih nahrbtnikov vse od baznega tabora, ampak opremo in nekaj zalog hrane pustijo kar tam.
Prav to sta na začetku načrtovane smeri storila tudi Aleš in Tine. Po treh dneh dostopa sta si uredila bazni tabor v bližini zaselku Thengbo, kjer so doma v glavnem pastirji jakov. Mimo zaselka gre sicer čez sedlo Tashi Lapcha treking tura, vendar je v primerjavi s trekingom pod Anapurno ali Everestom veliko manj obiskana in na njej včasih tudi več dni ni videti žive duše.
Po dnevu počitka sta se otovorila z vso alpinistično opremo in jo odnesla pod goro, kjer sta postavila šotorček. V njem sta tudi prespala in se nato vrnila v bazni tabor. Po treh dneh slabega vremena sta se odločila za zadnjo aklimatizacijo pred njunim glavnim vzponom, a ko sta prišla do šotorčka, sta opazila, da zadrga, ki sta jo posebej pritrdila na klin kot varovanje pred vetrom, ni bila točno tako, kot sta jo pustila.
»Težko opišem svoje občutke, ko sem odprl najin šotorček in videl, da del najine ključne opreme za vzpon manjka. Nisem mogel verjeti, da se je to zgodilo, besen sem bil kot ris. Nepojmljivo se mi zdi, da nekdo pride in kar vzame, ta koncept mi je v gorskem okolju povsem tuj. Zato sem bil in sem še vedno bolj kot ob izgubi same opreme razočaran nad nespoštljivostjo ljudi v gorah. Najbolj me boli, da zdaj kradejo tudi v hribih,« nam pove Aleš Česen, alpinist in gorski vodnik, sin enega najbolj znanih slovenskih alpinistov Toma Česna. Prav na dan, ko so ju ukradli, je »praznoval« 41. rojstni dan.
Še bakterija in slabo vreme
Alpinistoma, ki sta prepričana, da so ju okradli trekerji, ki so se v dveh skupinah čez prelaz podajali v tistih dneh, po tem dogodku ni preostalo drugega, kot da sta vzela pot pod noge in sestopila do Namče Bazarja, ki je izhodišče za trekinge in vzpone na najvišje gore sveta. »Glavna vas v dolini Kumbu je v zadnjih letih postala pravo malo mesto. Tam najdeš praktično vse, kar bi našel tudi v Katmanduju (glavnem mestu Nepala, op. p.). Če bi plezal na Everest, bi lahko v Namche prišel dobesedno v gatah in bi si lahko vso opremo, novo in po zadnji modi, kupil tam. Ker pa nisva plezala na Everest, sva imela nekaj težav najti specialno plezalno opremo, kot je na primer dvojna plezalna dinamična vrv, ki je seveda za Everest ne potrebuješ,« je dejal.
Kljub temu da sta nakupila večino alpinistične opreme, so se nevšečnosti le še vrstile. V mestu sta dobila še trebušno bakterijo, ki ju je nato za več dni prikovala v dolino. Ko sta nato s polnimi nahrbtniki opreme in hrane spet prišla do njunega baznega tabora, se je začelo obdobje res slabega vremena in njune nesrečne odprave zaradi obveznosti nista mogla več podaljšati. »Prvič do zdaj se je zgodilo, da sem odpravo zaključil, ne da bi sploh začel resno plezati. No, tudi okradli so me prvič. Vseeno pa je bilo na koncu slabo vreme tisto, ki je preprečilo najin vzpon,« nam pove Aleš Česen.
Tina Horvat
