Slovenske novice, 22. julij 2003
Kranjčana Jure Starič in Boris Prevodnik sta ie z močjo lastnih mišic v 67 urah in dveh minutah prišla iz Ankarana na 4810 metrov visok vrh Mont Blanca – Recept: 40 ur kolesarjenja, 24 ur plezanja in tri ure spanca – Ob morju 32 stopinj, na strehi Evrope pet pod ničlo
Kranj, 21. julija
Vroče pasje poletje v sredo, 9. julija. Razbeljena telesca ob odbiti tretji uri čez poldne vpijajo sončne žarke na ankaranski obali. Med njimi sta tudi Kranjčana, 29-letni Jure Starič in tri leta starejši Boris Prevodnik. Vstopimo v časovni stroj in se premaknemo 67 ur in dve minuti v prihodnost.
Večina telesc iz Ankarana še kar poležava na isti plaži. A med njimi ni več naših dveh Kranjčanov. V soboto zjutraj, natančneje dve minuti čez deseto, sta stopila na vrh Evrope. Izključno z lastnimi mišicami sta Gorenjca po štartu s slovenske obale osvojila 4810 metrov visok francoski Mont Blanc. Za njima je bilo 761 kilometrov ali 40 ur kolesarjenja, okoli 24 ur vzpona in za dobre tri urice spanja. Na štartu je bilo 32 stopinj nad ničlo, na cilju pet pod lediščem. Fanta sta se spoznala pred enajstimi leti v neki kranjski piceriji. Gostov je bilo menda bolj malo, dolge urice je krajšal klepet. Jure, po poklicu kuhar, danes delavec v podjetju za vzdrževanje avtocest, in Boris, trgovec po izobrazbi ter zaposlitvi, sta hitro spoznala, da ju povezuje ljubezen do športa. Iz občasne rekreacije se je počasi stkal športni ekstremizem, ki ga negujeta v lastnem klubu BikeAlpinTeam. Pred leti sta nekdanji atlet Jure in košarkar Boris, mete na koš je nekoč davno pilil v družbi Romana Horvata in Gregorja Fučke, v podobnem podvigu osvojila najvišji vrh Avstrije, 3798-metrski Grossglockner. Čemu tovrstno trpinčenje? “Gnala naju je želja po vedno večjih izzivih, Mont Blanc pa je pač najvišji vrh Evrope,” je po vrnitvi domov razlagal Jure. Ob kolesarskem delu, ki se je končal 2017 metrov visoko v italijanski dolini Val Veny, sta ju v avtodomu spremljala deklica za vse Metka Seliškar in mož za logistiko Grega Stare. Slednji se je nato prelevil v gamsa in ekstremista in ju v družbi našega priznanega alpinista Andreja Štremflja spremljal do vrha. Boris in Jure sta tri urice počitka dočakala v koči na 3100 metrih. Za zadnjih 1700 metrov nadmorske višine sta porabila 15 ur, od tega so bile slabe štiri rezervirane za plezanje po ledenih stenah. Po doseženem vrhu z italijanske strani se je odprava spustila na francosko, kjer jih je pričakala Metka.
Čas za fotografiranje na strehi stare celine ni bil nič kaj zmagovalen, čeprav sta Slovenca podvig izvedla pet ur pred žeIjenim časom polnih treh dni. “Ko sva prišla na Grossglockner, je bilo veselje nepopisno, na Mont Blancu pa neke hude radosti ni bilo. Bila sva zelo zmatrana, pred nama pa je bil še zelo zahteven spust. Sva pa v dolini takoj naročila pivo!” Priprave na izziv življenja so se začele septembra lani: 7000 kilometrov vrtenja pedal in več vzponov na slovenske vrhove. Na kolesarskem delu sta Kranjčana pričakovala halucinacije, v Alpah sta se bala padcev v ledene razpoke. Prve ju niso obiskale, slednjim sta se izognila. Ne pa tudi neznosni vročini. V Padski nižini je termometer v senci pokazal 38 stopinj.
Ves projekt je z opremo posrkal milijon tolarjev, fanta že sanjata o afriškem Kilimandžaru. Po nekaj dneh, preživetih z zapostavljenima ženama, sta bila v petek že na kolesu. “Sva kot nova. Že danes greva lahko zmagat na maraton Franja,” sta vrgla rokavico Juretu Robiču, članu našega kluba Novice Extreme, sicer drugouvrščenemu na Dirki čez Ameriko in njunemu prijatelju s koristnimi nasveti. (J. Z.)
